Nalezljive bolezni

Pregled

V zadnjih desetletjih države članice EU nalezljive bolezni uspešno premagujejo z zdravljenjem in preventivnimi ukrepi. Pojavnost nalezljivih bolezni se je zmanjšala ali ostala nespremenjena, med glavnimi vzroki smrti v EU pa niso več nalezljive bolezni, temveč rak ter bolezni srca in ožilja.

Toda nalezljive bolezni so še vedno nevarnost za zdravje evropskih državljanov. V sedanjem globaliziranem svetu se lahko zelo hitro razširijo iz ene države v drugo. Ponovni vzpon nalezljivih bolezni, protimikrobna odpornost in nenaklonjenost cepljenju so izzivi, s katerimi se mora spopasti EU. Politika EU se pri odzivanju na nevarnost nalezljivih bolezni osredotoča na:

  • spremljanje bolezni
  • hitro zaznavanje bolezni
  • hitro ukrepanje

Spremljanje nalezljivih bolezni

Sistemi spremljanja dajejo informacije o gibanjih nalezljivih bolezni in omogočajo zgodnje zaznavanje izbruhov bolezni ter ugotavljanje dejavnikov tveganja in področij ukrepanja. Na podlagi zbranih informacij je mogoče določiti prioritetne naloge, načrtovati in izvesti preventivne programe, dodeliti sredstva ter oceniti preventivne programe in ukrepe za obvladovanje bolezni.

Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta je vzpostavila mrežo epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v EU. Evropska komisija je sprejela več izvedbenih ukrepov in sestavila referenčni seznam nalezljivih bolezni ter sorodnih javnozdravstvenih tveganj (Odločba Komisije št. 2000/96/ES), vključno z opredelitvami primerov bolezni (Odločba Komisije št. 2002/253/ES).

Odločbo št. 2119/98/ES je razveljavil in nadomestil Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Sklep je ponovno oživil mrežo epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in sorodnih zdravstvenih tveganj. Določil je pravila glede podatkov in informacij, ki jih morajo sporočati pristojni nacionalni organi, ter zagotovil stalno koordinacijo mreže v pristojnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Seznam nalezljivih bolezni in opredelitve primerov bolezni redno posodabljajo in tako upoštevajo spremembe v pojavnosti in razširjenosti bolezni, nove znanstvene izsledke ter izpopolnjene kriterije in prakse laboratorijske diagnostike.

Hitro zaznavanje bolezni

Nalezljive bolezni ne poznajo meja in se lahko hitro razširijo, če ni pravočasnega ukrepanja. EU se mora ob izbruhu bolezni odzvati hitro in usklajeno.

Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja

Ta sistem hitrih opozoril (uveden s sklepom št. 1082/2013/EU (člen 8)) je namenjen notificiranju resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje na ravni EU. Gre za zaupen elektronski sistem stalne komunikacije med Evropsko komisijo in državami EU, ki omogoča opozarjanje, ocenjevanje tveganj za javno zdravje in določanje morebitnih ukrepov za varovanje javnega zdravja.

Sistem je last Evropske komisije, upravlja ga Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Sistem so uspešno uporabili za pošiljanje opozoril in informacij ter usklajevanje ukrepov ob prejšnjih izbruhih bolezni, denimo sindroma akutne respiratorne stiske (SARS), pandemske gripe A(H1N1), ebole, zike in drugih nalezljivih bolezni.

Evropska komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/253 z dne 13. februarja 2017 določila postopke za notificiranje opozoril v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja ter za izmenjavo informacij, posvetovanje in usklajevanje ukrepanja ob takih nevarnostih.

Hitro ukrepanje

Hitro ukrepanje ob resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje koordinira na ravni EU Odbor za zdravstveno varnost. Odbor in sistem zgodnjega obveščanja tvorita platformo in orodje za koordinacijo ukrepov in odzivanje ob resnih čezmejnih zdravstvenih grožnjah. Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav EU, podpira izmenjavo informacij med državami ter v sodelovanju z Evropsko komisijo koordinira njihovo pripravljenost, načrtovanje, obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah ter ukrepanje ob njih.

Odbor se redno sestaja, lahko tudi na zahtevo Evropske komisije ali države EU, kadar to zahtevajo okoliščine. Sestankom predseduje predstavnik Komisije.

Ko namerava država EU sprejeti javnozdravstvene ukrepe v zvezi z resno čezmejno nevarnostjo za zdravje, mora druge države EU in Evropsko komisijo še pred sprejetjem ukrepov obvestiti o njihovi naravi, namenu in področju uporabe, razen kadar je zaradi varovanja zdravja nujno takojšnje ukrepanje.

Nevarnost pandemij

Ob pojavu pandemije gripe Evropska komisija prevzame koordinacijo ukrepanja na ravni EU prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja (EWRS), po katerem morajo nacionalni organi drug drugega notificirati o ukrepih, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti. Komisija je tudi v stalnem stiku s partnerskimi organizacijami, kot so Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za zdravila, Svetovna zdravstvena organizacija in Pobuda za svetovno zdravstveno varnost.

Komisija se lahko odloči tudi za hitri postopek odobritve cepiv za pandemsko gripo. Izkušnje s pandemijo gripe H1NI so denimo pokazale potrebo po tesnejšem sodelovanju med Komisijo in državami EU, da se poveča dostopnost cepiv ob morebitni pandemiji gripe.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je bil ustanovljen leta 2005. Pomaga pri opredeljevanju in ocenjevanju tveganja za obstoječe in nove nevarnosti za zdravje ljudi zaradi nalezljivih bolezni. S svojim delom podpira prizadevanja Evropske komisije v zvezi s pripravljenostjo, upravljanjem tveganj in odzivanjem na krizne razmere.

V okviru spremljanja nalezljivih bolezni in sorodnih zdravstvenih tveganj denimo ECDC zbira, analizira in razširja podatke iz vseh držav EU in Evropskega gospodarskega prostora (Islandije in Norveške). Te podatke zbira v bazi TESSy, razširja pa prek atlasa spremljanja bolezni.

ECDC na zahtevo Evropske komisije, države EU ali po svoji odločitvi pripravi hitre ocene tveganj.

Sorodne informacije