Kri, tkiva in organi

Pregled

Kri, tkiva, celice in organi se uporabljajo pri medicinskem zdravljenju. Zdravljenje z uporabo snovi človeškega izvora rešuje življenja (npr. transfuzija krvi v primeru poškodbe), izboljšuje kakovost življenja (npr. presaditev jeter) in celo omogoča novo življenje (gamete in oploditve in vitro).

Vendar uporaba snovi človeškega izvora pomeni tudi tveganje, zlasti pri prenosu bolezni. Evropska komisija je za zmanjšanje tega tveganja in v skladu s členom 168(4)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije določila visoke standardi varnosti in kakovosti za snovi človeškega izvora.

V ta namen izvaja številne dejavnosti, vključno s pripravo zakonodaje in smernic, ter pomaga državnim organom pri izvajanju in nadzoru ukrepov in podpori projektom. Splošni cilj je namenjen zaščiti prebivalcev.

Ker je zdravstveno varstvo v nacionalni pristojnosti, odločitve o odobrenih ukrepih na področju snovi človeškega izvora sprejemajo države članice. Komisija v njihove odločitve, ki se med državami razlikujejo, ne posega. Vendar morajo biti ukrepi, ki jih dovolijo in odobrijo države EU, v skladu s pravnimi zahtevami EU glede varnosti in kakovosti. Nacionalni organi lahko kljub temu sprejmejo strožje zahteve glede varnosti in kakovosti na lokalni ravni, denimo uvedejo dodatno laboratorijsko testiranje zaradi lokalnega epidemiološkega izbruha zelo nalezljive bolezni.

Ureditev sektorja

Medtem ko se darovalci in morebitni prejemniki razlikujejo glede na vrsto krvi, tkiv, celic in organov, velja podobno tudi za večino snovi človeškega izvora. Postopek, ki se začne z darovanjem in konča s klinično uporabo, zajema zbiranje, predelavo in razdeljevanje snovi človeškega izvora, testiranje darovalca in pogosto tudi shranjevanje (zlasti krvi, tkiv in celic). Te postopke izvajajo v specializiranih zdravstvenih ustanovah.

/health/file/32378_gadonor-to-recipient.jpg

Glavne pobude

Evropska komisija od sprejetja temeljnih aktov leta 2002(za kri) in 2004 (za tkiva in celice) trenutno prvič izvaja uradno vrednotenje zakonodaje EU o krvi, tkivih in celicah, s katerim želi oceniti, ali je zakonodaja izpolnila ključne cilje za izboljšanje varnosti in kakovosti krvi, tkiv in celic ter še vedno ustreza svojemu namenu.

Uvedena je bila enotna evropska koda za tkiva in celice za pomoč pristojnim nacionalnim organom pri sledenju tkiv in celic od darovalca do prejemnika in obratno. Zdravstvene ustanove in organi uporabljajo enotno evropsko kodo za tkiva in celice – enotni identifikator tkiv in celic – na javno dostopni informacijski platformi. Platforma omogoča uporabnikom dostop do vseh relevantnih informacij o izvoru in specifikacijah tkiv in celic, ki so v prometu v EU.