Ribištvo

Orada

Orada

Orada

Orada se je tradicionalno ekstenzivno gojila v obalnih lagunah in somornih ribnikih, zlasti v valikulturi severne Italije in esteros na jugu Španije. Toda v 80. letih prejšnjega leta je bilo uspešno izvedeno umetno razmnoževanje orade, in razviti so bili sistemi intenzivnega gojenja, zlasti v morskih kletkah. Orada, pri kateri je predvsem opazna srebrna glava, je tako postala ena od glavnih rib v evropskem ribogojstvu.

Orada © ScandFish

Latinsko imeSparus aurata
Proizvodnja (EU-27) – 84 590 t (2007); 67 % svetovne proizvodnje.
Vrednost (EU-27) – 363 milijonov EUR (2007).
Glavne države proizvajalke EU – Grčija, Španija, Italija.
Glavne svetovne države proizvajalke – Grčija, Turčija, Španija.
Informativni list

Razmnoževanje

Včasih so zdrave plemenke izbrali v njihovem naravnem okolju.

Toda danes ikre orade najpogosteje pridobivajo od rib, ki se gojijo v ribogojnici. V vsaki razmnoževalni sezoni je nujno treba nadzorovati število samcev in samic, ker ta hermafroditska riba spremeni spol: samec je v prvih treh letih, preostali del življenja pa samica. Odrasle ribe se pripravijo za razmnoževanje s fotomanipulacijo (nadzor nad trajanjem dnevne svetlobe). Samec oplodi ikre samice, ki lebdijo na površini vode. Jajčeca nato zberejo in prenesejo v inkubacijske bazene, v katerih se čez 48 ur izvalijo.

Vzreja zaroda

Vzreja zaroda brancina in orade sta si podobni in se izvajata v istih vališčih, običajno neodvisnih.

Novo izvaljena ličinka je mikroskopska, polovico njene velikosti pa pomeni rumenjakova vrečka, ki jo riba porabi za prehrano. Ta vrečka vsebuje vrsto hranilnih rezerv: beljakovine, aminokisline, glikogene, fosfolipide. Šest dni po izvalitvi se ličinka, ki je pojedla rumenjakovo vrečko, lahko začne prehranjevati sama: goji se torej enako kot zarod brancina, hrani se z mikroskopskimi algami in zooplanktonom (kotačniki), nato s solinskimi rakci, nazadnje pa z neživo hrano z visoko vsebnostjo beljakovin (glej list „ Brancin“).

Pitanje

V ekstenzivnem sistemu orade običajno gojijo s ciplji, brancini in jeguljami, hranijo pa se naravno.

V polekstenzivnih sistemih območje gojenja pognojijo, da povečajo razpoložljivost naravne hrane, dodajajo pa še industrijsko hrano. V intenzivnih sistemih orade pitajo z industrijskimi zrni v bazenih na kopnem ali v morskih kletkah pri večjem delu proizvodnje v Sredozemlju in na Kanarskih otokih. Orade dosežejo tržno velikost povprečno po enem letu in pol. Orade usmrtijo s termičnim šokom: dajo jih v posode, napolnjene z ledeno vodo, da skrajšajo njihovo trpljenje.

Potrošnja

Orada, ki se lahko prodaja v različnih velikostih in se uživa v „porcijah za eno osebo“, najpogosteje tehta od 400 do 600 g in se prodaja cela ali z odstranjenim drobovjem in sveža.

Glavna trga sta Italija in Španija, vse bolj pa je cenjena tudi v severni Evropi. Ker se na obstoječih trgih kažejo znaki nasičenosti, so se začeli raziskovati novi predelani proizvodi, kot so veliki primerki, težji od 1 kg (za restavracije), ter fileji in zamrznjeni proizvodi.