Statistika turizma


Podatki iz januarja 2020.

Predvidena posodobitev članka: marca 2021.

Poudarki

Leta 2018 je bila polovica vseh prenočitev nerezidentov v EU v Španiji, Italiji in Franciji.

Leta 2018 je bila Španija s 301 milijoni prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih oz. s 23-odstotnim deležem tovrstnih prenočitev v celotni EU najpogostejša turistična destinacija v EU za ljudi, ki potujejo zunaj svoje države.

64 % rezidentov EU je leta 2018 opravilo vsaj eno turistično potovanje iz osebnih razlogov.

Turistične destinacije – število prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih, 2018

Ta članek vsebuje informacije o najnovejši statistiki v zvezi s turizmom v Evropski uniji (EU). Turizem je v EU pomemben zaradi svojega gospodarskega in zaposlitvenega potenciala ter zaradi svojih družbenih in okoljskih vplivov. Statistika turizma se ne uporablja le za spremljanje politik EU na področju turizma, temveč tudi za spremljanje regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.

Leta 2016 je bilo vsako deseto evropsko podjetje v evropskih nefinančnih sektorjih gospodarstva iz sektorja turizma. Ta 2,4 milijona podjetij je zaposlovalo 13,6 milijona oseb. Podjetja v sektorjih s turizmom povezanih dejavnosti so predstavljala 9,5 % vseh zaposlenih v nefinančnih sektorjih gospodarstva in 21,7 % zaposlenih v storitvenem sektorju. Delež sektorja turizma v okviru skupnih prihodkov in dodane vrednosti v stroških faktorjev je bil razmeroma nižji, pri čemer je sektor turizma predstavljal 3,9 % prihodkov in 5,8 % dodane vrednosti nefinančnih sektorjev gospodarstva.


Celotni članek

Ležišča v EU-27: Prevladujeta Italija in Francija

Leta 2018 je bilo 36 % vseh ležišč v EU-27 skoncentriranih v Italiji in Franciji

Ocenjuje se, da je bilo v EU-27 v letu 2018 dejavnih več kot 600 tisoč turističnih nastanitvenih zmogljivosti in da je bilo skupaj na voljo več kot 28,3 milijona ležišč (glej Tabelo 1). Več kot tretjina (36,1 %) vseh ležišč v EU-27 je bila skoncentrirana v samo dveh državah članicah EU, in sicer v Italiji in Franciji (5,1 milijona ležišč), sledili sta ji Španija in Nemčija (3,6 oziroma 3,5 milijona ležišč).

Tabela 1: Turistične nastanitvene zmogljivosti, 2018
Vir: Eurostat (tour_cap_nat), (tour_occ_ninat) in (tour_occ_nim)

Prenočitve nerezidentov v EU-27: Na vrhu je Španija

Polovica vseh prenočitev nerezidentov v EU-27 je bila v Španiji, Italiji in Franciji

V zadnjih letih število prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih na splošno kaže naraščajoč trend (glej Sliko 1). Vendar je leta 2008 in 2009 zaradi finančne in gospodarske krize prišlo do krajšega upada števila prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih: število turističnih prenočitev v EU-27 je leta 2008 upadlo za 0,2 %, leta 2009 pa še za 2,8 %. Leta 2010 pa se je število prenočitev začelo povečevati in leta 2018 doseglo vrh z 2,8 milijarde prenočitev, kar je 2,7 % več kot leta 2017.

Slika 1: Trendi glede prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih v EU-27, 2005–2018
(indeks 2005 = 100)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)

Leta 2018 je bila Španija najpogostejša turistična destinacija nerezidentov (ljudi, ki potujejo zunaj svoje države) v EU s 301 milijoni prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih oz. z 22,6 % celotne EU-27 (glej Sliko 2 in Sliko 3). Od teh 301 milijonov prenočitev v Španiji jih je bilo skoraj 7 od 10 skoncentriranih v treh regijah: Canarias (Kanarski otoki), Illes Balears (Balearski otoki) in Cataluña (Katalonija), (glej tudi članek „Tourism statistics at regional level“).

Štiri najbolj priljubljene destinacije v EU za nerezidente so bile Španija, Italija (217 milijonov prenočitev), Francija (141 milijonov prenočitev) in Grčija (103 milijonov prenočitev), v katerih je bila opravljena več kot polovica (57,2 %) vseh prenočitev nerezidentov v EU-27. Najmanj priljubljene destinacije so bile Luksemburg, Litva in Latvija, pri razlagi vrednosti je treba upoštevati učinek velikosti teh držav članic.

Slika 2: Turistične destinacije – število prenočitev v turističnih nastanitvenih zmogljivostih, 2018
(milijonov prenočitev nerezidentov v zadevni državi)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)


Slika 3: Delež prenočitev v turističnih nastanitvah v EU-27 turistov, ki potujejo zunaj njihove države bivanja, 2018
(% vseh prenočitev v turističnih nastanitvah v EU-27)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)

Število prenočitev (rezidentov in nerezidentov) se lažje razume, če se primerja z velikostjo vsake države v smislu števila prebivalcev, pri čemer se upošteva kazalnik intenzivnosti turizma. Po tem merilu so bile leta 2018 z 22, 21 oziroma 20 prenočitvami na prebivalca na vrhu sredozemske destinacije Hrvaška, Malta in Ciper (glej Sliko 4), ki so jim sledile Avstrija (14 prenočitev na prebivalca), Grčija (11 prenočitev na prebivalca) in Španija (10 noči na prebivalca).

Slika 4: Intenzivnost turizma, 2018
(število prenočitev rezidentov in nerezidentov v turističnih nastanitvenih zmogljivostih na prebivalca)
Vir: Eurostat (tour_occ_ninat)

Udeležba v turizmu: Več kot devet od desetih rezidentov Finske je sodelovalo v turizmu

64 % rezidentov EU je leta 2018 opravilo vsaj eno potovanje iz osebnih razlogov

Ocenjuje se, da je v letu 2018 64,1 % prebivalstva EU-27, starega 15 let ali več, sodelovalo v turizmu iz osebnih razlogov, kar pomeni, da so med letom opravili vsaj eno turistično potovanje iz osebnih razlogov. Tudi tu lahko opazimo velike razlike med državami članicami EU, saj se je stopnja sodelovanja gibala med 27,0 % v Romuniji in 91,0 % na Finskem (glej Sliko 5).

Slika 5: Delež prebivalstva, ki je sodelovalo v turizmu, 2018
(% prebivalstva, starega 15 let ali več)
Vir: Eurostat (tour_dem_tttot)

Turistična potovanja: Rezidenti Luksemburga, Belgije, Malte in Slovenije so opravili več potovanj v tujino kot domačih potovanj

Sedem od desetih potovanj rezidentov EU je bilo opravljenih znotraj države bivanja

Po ocenah so rezidenti (stari 15 let in več) iz EU-27 v letu 2018 opravili 1,1 milijarde turističnih potovanj iz zasebnih ali poslovnih razlogov. Več kot polovico (54,8 %) skupnega števila opravljenih potovanj so predstavljala krajša potovanja z eno do tremi nočitvami (glej Tabelo 2), 70,5 % vseh potovanj je bilo opravljenih znotraj države, ostala pa v tujino.

Tabela 2: Turistična potovanja rezidentov
(starih 15 let ali več), 2018
Vir: Eurostat (tour_dem_tttot) in (tour_dem_totot)

V štirih državah članicah EU so turistična potovanja v tujino v letu 2018 predstavljala več kot polovico vseh turističnih potovanj; to velja za Luksemburg (98 %), Belgijo (78 %), Malto (72 %) in Slovenijo (61 %). Vendar je bilo manj kot vsako peto potovanje rezidentov Romunije (6 %), Španije (11 %), Portugalske (12 %), Grčije (13 %) in Bolgarije (18 %) opravljeno v tujino. Kaže, da na te podatke vplivata velikost držav članic in njihov geografski položaj (manjše in severnejše države so poročale o večji nagnjenosti rezidentov k potovanjem v tujino).

Rezidenti EU so raje potovali v poletnih mesecih, saj je bilo skoraj eno od štirih potovanj opravljeno v juliju ali avgustu (glej tudi članek "Sezonska narava povpraševanja v turizmu").

Prenočitve rezidentov EU-27 v tujini: Luksemburg na vrhu po prenočitvah na prebivalca

Rezidenti Nemčije in Francije so leta 2018 opravili več kot polovico vseh prenočitev rezidentov EU-27 v tujini

Po ocenah so rezidenti EU-27 v letu 2018 opravili 2,6 milijarde prenočitev na turističnih potovanjih v tujini (glej Sliko 6). Nemški rezidenti so leta 2018 opravili 911 milijonov prenočitev na počitniških potovanjih v tujini, rezidenti Francije pa so v tujini opravili 400 milijonov prenočitev; rezidenti teh dveh držav članic EU so skupaj opravili več kot polovico (51,0 %) vseh prenočitev rezidentov EU-27 v tujini.

Slika 6: Delež prenočitev Evropejcev med počitnikovanjem v tujini, glede na državo prebivališča turista, 2018
(% prenočitev rezidentov EU-27 v tujini)
Vir: Eurostat (tour_dem_tntot)

Ob upoštevanju velikosti države glede na prebivalstvo je bil Luksemburg država članica z rezidenti z največ prenočitvami v tujini na prebivalca (v letu 2018 povprečno 31,3 prenočitve), sledila pa sta mu Švedska (17,2 prenočitve) in Ciper (16,5 prenočitve). Na drugem koncu lestvice pa so rezidenti Romunije, Grčije, Bolgarije in Portugalske v letu 2018 povprečno manj kot dvakrat prenočili v tujini (glej Sliko 7).

Slika 7: Država izvora za turistična potovanja v tujino, 2018
(povprečje prenočitev v tujini na prebivalca, starega 15 let in več)
Vir: Eurostat (tour_dem_tntot) in (demo_pjanbroad)

Turistična poraba: največ potrošili nemški rezidenti

Za mednarodna potovanja so največ v EU potrošili Nemci, skupaj 80,9 milijarde EUR v letu 2018

Gospodarski pomen mednarodnega turizma se lahko izmeri tako, da se primerja razmerje med prihodki od mednarodnih potovanj in BDP. Navedeni podatki izvirajo iz statistike plačilne bilance ter vključujejo poslovna potovanja in potovanja v prostem času. Leta 2018 je bilo razmerje med prihodki od potovanj in BDP v državah članicah EU najvišje na Hrvaškem (18,4 %), Cipru (13,9 %) in Malti (12,7 %), kar potrjuje pomen turizma v teh državah (glej Tabelo 3). V absolutnih vrednostih so imeli v letu 2018 najvišje prihodke od mednarodnih potovanj Španija (69,0 milijarde EUR), Francija (55,5 milijarde EUR), Italija (41,7 milijarde EUR) ter Nemčija (36,4 milijarde EUR).

Tabela 3: S potovanji povezani prihodki in izdatki v plačilni bilanci, 2013–2018
Vir: Eurostat (bop_c6_q), (bop_eu6_q) in (nama_10_gdp)


Nemčija je leta 2018 zajela najvišjo raven izdatkov za mednarodna potovanja v skupni vrednosti 80,9 milijarde EUR. Sledile so ji Francija (40,5 milijarde EUR), Italija (25,5 milijarde EUR) in Španija (22,7 milijarde EUR).

V letu 2018 je bila Španija država članica EU z najvišjimi neto prihodki od potovanj (46,3 milijarde EUR), največji primanjkljaj pa je zajela Nemčija (-44,5 milijarde EUR).

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

V statističnem okviru turizem pomeni dejavnost obiskovalcev na potovanju na destinacije zunaj njihovega običajnega okolja, ki ne traja dlje od enega leta. Glavni razlog za potovanje je lahko različen: lahko gre za poslovno potovanje ali potovanje iz osebnih razlogov, ki pa ne sme vključevati zaposlitve pri rezidentu, v gospodinjstvu ali podjetju v obiskanem kraju.

Julija 2011 sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela novo Uredbo (EU) št. 692/2011 o evropski statistiki turizma in razveljavitvi Direktive Sveta 95/57/ES. Veljati je začela za referenčno leto 2012 in od držav članic EU zahteva predložitev rednega sklopa primerljivih statistik turizma.

Statistika turizma v EU ima dva poglavitna sestavna dela: statistiko, povezano z zmogljivostjo in zasedenostjo skupinskih turističnih nastanitev, ter statistiko, povezano s turističnim povpraševanjem. V večini držav članic EU nastaja prva z vprašalniki, ki jih izpolnjujejo turistične nastanitvene zmogljivosti, podatki za drugo pa se v glavnem zbirajo z vprašalniki za potnike na mejnih prehodih ali s pomočjo anket v gospodinjstvih.

Statistika skupinskih turističnih nastanitvenih zmogljivosti vključuje število obratov, sob in ležišč. Statistika se pripravlja enkrat letno in je razdeljena glede na vrsto nastanitve ali po regijah. Statistika zasedenosti skupinskih turističnih nastanitev se nanaša na število prihodov (v obrate turističnih nastanitvenih zmogljivosti) in število prenočitev rezidentov in nerezidentov glede na vrsto nastanitve ali regijo. Na voljo so letne in mesečne statistične serije. Poleg tega pa se pripravlja tudi statistika (zasedenosti) sob in ležišč.

Zbirajo se tudi statistični podatki o turističnem povpraševanju glede na število turističnih potovanj (in število prenočitev na navedenih potovanjih), ki je razdeljeno glede na:

  • državo destinacije,
  • namen,
  • dolžino bivanja,
  • vrsto nastanitve,
  • mesec odhoda,
  • način prevoza,
  • izdatke.

Podatki se analizirajo tudi glede na sociodemografske značilnosti turista:

  • spol,
  • starostno skupino,
  • stopnjo dosežene izobrazbe (neobvezno),
  • dohodek gospodinjstva (neobvezno),
  • status aktivnosti (neobvezno).

Do leta 2013 je bila statistika turizma omejena na vsaj eno prenočitev; od referenčnega leta 2014 naprej uradna evropska statistika vključuje tudi enodnevne obiske v tujini.

Pri preučevanju turizma se lahko uporabljajo tudi podatki iz drugih uradnih virov. Te statistike zajemajo:

  • strukturno statistiko podjetij in kratkoročno poslovno statistiko, ki se lahko uporabita kot dodatni vir informacij o turističnih tokovih in gospodarski uspešnosti nekaterih sektorjev, povezanih s turizmom;
  • podatke o zaposlitvi v sektorju turističnih nastanitev iz ankete o delovni sili, ki so razčlenjeni po delovnem času (polnem ali skrajšanem), delovnem statusu, starosti, ravni izobrazbe, spolu, trajanju dela ali delovni dobi pri istem delodajalcu (letni in četrtletni podatki);
  • podatke o osebnih prihodkih in izdatkih, povezanih s potovanji, iz plačilne bilance;
  • prometno statistiko (kot je letalski prevoz potnikov).

Ozadje

Po podatkih iz publikacije Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) z naslovom „International Tourism Highlights“ (v angleščini) je EU pomembna turistična destinacija, saj so bile kar štiri njene države članice med 10 najbolj priljubljenimi destinacijami na svetu. Turizem lahko prispeva k zaposlenosti in gospodarski rasti ter razvoju na podeželskih, obrobnih in manj razvitih območjih. Te značilnosti usmerjajo povpraševanje po zanesljivi in usklajeni statistiki na tem področju ter na širših področjih regionalne politike in politike trajnostnega razvoja.

Turizem lahko pomembno vpliva na razvoj evropskih regij. Infrastruktura, ustvarjena za turizem, prispeva k lokalnemu razvoju, delovna mesta, ki so ustvarjena ali se ohranjajo s tem namenom, pa lahko pomagajo preprečevati nazadovanje industrije in podeželja. Trajnostni turizem vključuje ohranjanje in krepitev kulturne in naravne dediščine na različnih področjih, ki segajo vse od umetnosti do krajevne gastronomije in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Leta 2006 je Evropska komisija sprejela sporočilo z naslovom „Obnovljena turistična politika EU – na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“ (COM(2006) 134 final). Dokument je obravnaval vrsto težav, ki bodo oblikovale turizem v prihodnjih letih, vključno s staranjem evropskega prebivalstva, vse močnejšo zunanjo konkurenco, povpraševanjem potrošnikov po bolj usmerjenem turizmu in potrebo po razvoju trajnejših in okolju prijaznejših praks v turizmu. V njem je bilo navedeno, da bi bolj konkurenčna turistična ponudba in trajnostne destinacije pripomogle k večjemu zadovoljstvu turistov in zagotovitvi položaja Evrope kot najpomembnejše svetovne turistične destinacije. Oktobra 2007 je sledilo novo sporočilo z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“ (COM(2007) 621 final), v katerem je Komisija predlagala ukrepe v zvezi s trajnostnim upravljanjem destinacij, vključitvijo vprašanj trajnosti podjetij in ozaveščanjem turistov glede vprašanj trajnosti.

Lizbonska pogodba priznava pomembnost turizma, opredeljuje posebno pristojnost EU na tem področju in dovoljuje sprejemanje odločitev s kvalificirano večino. Eden od členov Pogodbe določa, naj EU „dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju“. Junija 2010 je Evropska komisija sprejela sporočilo „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010) 352 final). V njem si prizadeva spodbuditi usklajen pristop k pobudam, povezanim s turizmom, ter opredeljuje nov okvir delovanja za povečanje konkurenčnosti turizma in njegove zmožnosti za trajnostni razvoj. Za dosego teh ciljev je predlagala več evropskih in mednarodnih pobud, vključno s pripravo socialno-gospodarske baze znanja s področja turizma.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave