Statistični podatki o energiji iz obnovljivih virov


Podatki, pridobljeni januarja 2018. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: julija 2019.
Slika 1: Delež energije iz obnovljivih virov, 2004 in 2016
(v % bruto končne porabe energije)
Vir: Eurostat (t2020_31)
Slika 2: Delež obnovljivih virov energije v prometu, 2016
(v % bruto končne porabe energije)
Vir: Eurostat (nrg_ind_335a)
Slika 3: Primarna proizvodnja energije iz obnovljivih virov, EU-28, 1990–2016
(v mtoe)
Vir: Eurostat (nrg_110a)
Slika 4: Bruto domača poraba obnovljivih virov energije, EU-28, 1990–2016
(v mtoe)
Vir: Eurostat (nrg_110a)
Tabela 1: Delež obnovljivih virov energije v bruto domači porabi energije, 2016
(v %)
Vir: Eurostat (nrg_100a) in (nrg_107a)
Tabela 2: Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, 2004–2016
(v %)
Vir: Eurostat (nrg_ind_335a)
Slika 5: Bruto proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, EU-28, 1990–2016
(v TWh)
Vir: Eurostat (nrg_105a)
Tabela 3: Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije, 2004–2016
(v %)
Vir: Eurostat (nrg_ind_335a)
Tabela 4: Delež obnovljivih virov energije v ogrevanju in hlajenju, 2004–2016
(v %)
Vir: Eurostat (nrg_ind_335a)
Tabela 5: Delež obnovljivih virov energije v prometu, 2004–2016
(v %)
Vir: Eurostat (nrg_ind_335a)
Slika 6: Primarna proizvodnja tekočih biogoriv, EU-28, 1990–2016
(v mtoe)
Vir: Eurostat (nrg_110a)

Ta članek vsebuje najnovejše statistične podatke o obnovljivih virih energije v Evropski uniji (EU). Obnovljivi viri energije so med drugim vetrna energija, sončna energija (toplotna, fotovoltaična, koncentrirana), vodna energija, energija plimovanja, geotermalna energija, biogoriva in obnovljivi del odpadkov.

Uporaba energije iz obnovljivih virov lahko ima veliko prednosti, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, diverzifikacijo oskrbe z energijo in manjšo odvisnostjo od trgov fosilnih goriv (zlasti nafte in plina). Povečevanje proizvodnje iz obnovljivih virov energije bi lahko tudi spodbudilo zaposlovanje v EU z ustvarjanjem delovnih mest na področju novih okoljskih tehnologij.

Glavne statistične ugotovitve

Proizvodnja energije iz obnovljivih virov v EU se je v zadnjih letih zelo povečala. Natančneje, delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije se je v zadnjih letih skoraj podvojil s približno 8,5 % leta 2004 na 17,0 % leta 2016.

Ta pozitivni razvoj so spodbudili pravno zavezujoči cilji glede povečanja deleža energije iz obnovljivih virov, sprejeti z Direktivo 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Čeprav je EU kot celota na dobri poti, da doseže svoje cilje za leto 2020, bodo morale nekatere države članice okrepiti prizadevanja, da bi izpolnile svoje obveznosti glede dveh glavnih ciljev: skupnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije (glej Sliko 1) in deleža energije iz obnovljivih virov v prometu (glej Sliko 2).

Primarna proizvodnja energije iz obnovljivih virov

Primarna proizvodnja energije iz obnovljivih virov v EU-28 je leta 2016 znašala 211 milijonov ton ekvivalenta nafte (toe). Količina energije iz obnovljivih virov, proizvedena v EU-28, se je med letoma 2006 in 2016 skupaj povečala za 66,6 %, kar pomeni, da se je vsako leto povečala v povprečju za 5,3 %.

Največji vir energije iz obnovljivih virov v EU-28 so bili les in druga trdna biogoriva ter obnovljivi odpadki, ki so leta 2016 predstavljali 49,4 % primarne proizvodnje energije iz obnovljivih virov (glej Sliko 3). Vodna energija je bila drugi najpogostejši vir energije v mešanici obnovljivih virov energije (14,3 % celotne mešanice), sledila pa ji je vetrna energija (12,4 %). Čeprav sta ravni proizvodnje vetrne in sončne energije ostali razmeroma nizki, se je proizvodnja te energije zelo hitro razširila, pri čemer je v EU-28 sončna energija predstavljala 6,3 % energije iz obnovljivih virov, proizvedene leta 2016, geotermalna energija pa 3,2 % skupne proizvodnje. Ravni proizvodnje energije plimovanja, energije valovanja in energije oceanov so trenutno zelo nizke, pri čemer se te tehnologije uporabljajo predvsem v Franciji in Združenem kraljestvu.

Poraba energije iz obnovljivih virov

Obnovljivi viri energije so leta 2016 predstavljali 13,2 % bruto domače porabe energije v EU-28. Les in druga trdna biomasa sta še naprej najpogostejši vir energije v mešanici obnovljivih virov energije. Leta 1990 sta vodna energija in les predstavljala že 91,5 % virov. Vendar se je stopnja njune rasti v primerjavi z drugimi viri od takrat precej upočasnila. Zato se je njun skupni delež zmanjšal na 59,3 % leta 2016. Grafični prikaz bruto domače porabe energije iz obnovljivih virov je prikazan na Sliki 4 (kjer proizvodnja električne energije ni normalizirana).

Delež obnovljivih virov energije v bruto domači porabi (glej Tabelo 1) je bil razmeroma velik na Danskem (28,7 %), v Avstriji (29,6 %) in na Finskem (30,7 %) ter je presegel tretjino domače porabe v Latviji (37,2 %) in na Švedskem (37,1 %), kot tudi na Islandiji (82,7 %).

Delež obnovljivih virov energije v bruto domači porabi se ne bi smel zamenjevati z deležem obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije (ta je uradni kazalnik za spremljanje cilja za leto 2020 iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov). Natančni opredelitvi bruto domače porabe in bruto končne porabe energije sta navedeni v razdelku Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije

Cilj EU je, da bi do leta 2020 dosegla 20-odstotni delež bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov; ta cilj je razporejen med države članice EU na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov (v angleščini), ki določajo pot razvoja na področju energije iz obnovljivih virov v posameznih državah članicah. Na Sliki 1 so prikazani najnovejši razpoložljivi podatki o deležu energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije in cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2020. Delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije v EU-28 je leta 2016 znašal 17,0 % v primerjavi z 8,5 % leta 2004.

Švedska je imela leta 2016 z več kot polovico (53,9 %) energije iz obnovljivih virov v svoji bruto končni porabi energije daleč največji delež med državami članicami EU, sledile pa so ji Finska (38,7 %), Latvija (37,2 %), Avstrija (33,5 %) in Danska (32,2 %). Na drugi strani lestvice so bili najmanjši deleži obnovljivih virov energije zabeleženi v Luksemburgu (5,4 %), na Malti in na Nizozemskem (v obeh 6,0 %), v Belgiji (8,7 %) ter Združenem kraljestvu in na Cipru (v obeh 9,3 %). Glede na najnovejše razpoložljive podatke za leto 2016 bi morale Francija, Nizozemska in Irska v skladu s svojimi cilji povečati svoje deleže energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije za vsaj 6,0 odstotne točke. V nasprotju s tem je enajst držav članic že preseglo svoje cilje za leto 2020; cilji so bili najbolj preseženi na Hrvaškem, Švedskem in v Estoniji. Nekateri podatki o deležu Grčije leta 2016 temeljijo na oceni Eurostata.

Če povprečje za obdobje 2015–2016 primerjamo z okvirno usmeritvijo iz direktive o energiji iz obnovljivih virov, lahko opazimo, da so bile v Franciji, Luksemburgu, na Nizozemskem in v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji vrednosti manjše od vrednosti druge okvirne usmeritve, v vseh drugih državah pa so bile večje.

V Tabeli 2 so navedeni podatki za vse države članice, pa tudi vrednosti okvirne usmeritve.

Delež energije iz obnovljivih virov je razdeljen na tri dele (delež v električni energiji, delež v ogrevanju in hlajenju ter delež v prometu).

Delež energije iz obnovljivih virov – električna energija

Leta 2016 je delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v skupni bruto porabi električne energije v EU-28 znašal več kot četrtino (29,6 %). Največji vir je vodna energija, tesno pa ji sledi vetrna energija (glej Sliko 5). Opozoriti je treba, da mora biti v skladu s pravili za upoštevanje iz Direktive 2009/28/ES električna energija, proizvedena iz vodne in vetrne energije, normalizirana, da se upoštevajo letne razlike zaradi vremena (vodna energija se normalizira za zadnjih 15 let, vetrna pa za zadnjih pet let). Porast električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, v obdobju 2006–2016 je v veliki meri posledica širjenja treh obnovljivih virov energije v EU, in sicer zlasti vetrne energije, pa tudi sončne energije in trdnih biogoriv (vključno z obnovljivimi odpadki). Čeprav je vodna energija leta 2016 ostala edini pomemben vir proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v EU-28 (36,9 % skupne proizvodnje), je bila količina na ta način proizvedene električne energije sorazmerno enaka ravni proizvodnje, zabeležene pred desetletjem, saj se je proizvodnja na splošno povečala za 10,8 %. Nasprotno pa je bila količina električne energije v EU-28, proizvedene iz sončne energije in vetrnih turbin, leta 2016 44,4-krat oziroma 3,7-krat večja kot leta 2006; tako sta se deleža vetrne in sončne energije v celotni količini električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, leta 2016 povečala na 31,8 % oziroma 11,6 %. Proizvodnja električne energije iz sončne energije se je še bolj izrazito povečala, saj je leta 2006 znašala le 2,5 TWh, leta 2008 presegla proizvodnjo geotermalne energije in leta 2016 dosegla raven 110,8 TWh. V tem 10-letnem obdobju se je delež sončne energije v skupni proizvodnji električne energije v EU-28 iz obnovljivih virov energije povečal z 0,3 % na 11,6 %. Energija plimovanja, valovanja in oceanov je leta 2016 znašala le približno 0,05 % skupne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v EU-28.

Med državami članicami EU obstajajo pomembne razlike. V Avstriji (72,6 %) in na Švedskem (64,9 %) so bile vsaj tri petine vse porabljene električne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije – zlasti v okviru proizvodnje vodne energije in trdnih biogoriv – na Portugalskem (54,1 %), Danskem (53,7 %) in v Latviji (51,3 %) pa je bila iz obnovljivih virov energije proizvedena več kot polovica električne energije. Po drugi strani pa je bil na Cipru, Madžarskem, v Luksemburgu in na Malti delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, manj kot 10-odstoten (glej Tabelo 3).

Delež energije iz obnovljivih virov – ogrevanje in hlajenje

Leta 2016 je energija iz obnovljivih virov predstavljala 19,1 % skupne porabe energije za ogrevanje in hlajenje v EU-28. To je precejšnje povečanje glede na 10,3 % leta 2004. To povečanje je posledica večje porabe v industrijskih sektorjih, storitvenem sektorju in gospodinjstvih (stavbnem sektorju). Podatki o aerotermalni, geotermalni in hidrotermalni toplotni energiji, ujeti s toplotnimi črpalkami, se upoštevajo, če jih države članice sporočijo. Delež energije iz obnovljivih virov v ogrevanju in hlajenju je predstavljen v Tabeli 4.

Delež energije iz obnovljivih virov – promet

EU se je dogovorila o skupnem cilju 10 % za delež energije iz obnovljivih virov (vključno s tekočimi biogorivi, vodikom, biometanom, električno energijo iz obnovljivih virov itd.) v prometnem sektorju do leta 2020.

Povprečni delež energije iz obnovljivih virov v prometu se je povečal z 1,4 % leta 2004 na 7,1 % leta 2016. V državah članicah EU se je relativni delež energije iz obnovljivih virov v porabi pogonskih goriv gibal med 30,3 % na Švedskem in 10,6 % v Avstriji do manj kot 2,0 % na Hrvaškem, v Grčiji, Sloveniji in Estoniji (glej Sliko 2).

V nekaterih državah članicah EU se je uporaba energije iz obnovljivih virov kot pogonskega goriva hitro povečala. To je bilo zlasti opazno na Irskem, v Grčiji, Luksemburgu in na Finskem.

Več podrobnosti o deležu energije iz obnovljivih virov v prometu je na voljo v Tabeli 5.

Kar zadeva uporabo energije iz obnovljivih virov v prometu, so najpogosteje uporabljeni viri energije tekoča biogoriva, ki so običajno primešana fosilnim gorivom. Na Sliki 6 je prikazan razvoj proizvodnje tekočih biogoriv v Evropski uniji v zadnjih letih.

Zaradi zavezujočega cilja za leto 2020 se je proizvodnja tekočih biogoriv v EU znatno povečala, pri čemer se proizvede največ biodizla, biobencina in drugih tekočih biogoriv.

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Metodologija

Statistični podatki, predstavljeni v tem članku, temeljijo na podatkih, zbranih v skladu s pravili za upoštevanje iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, izračunani pa so na podlagi statističnih podatkov o energiji, obravnavanih v Uredbi (ES) št. 1099/2008 o statistiki energetike, ki je bila nazadnje spremenjena novembra 2017 z Uredbo (EU) 2017/2010.

Najnovejši razpoložljivi podatki o deležu energije iz obnovljivih virov so za referenčno leto 2016. Podatki so na voljo za vse države članice EU (razen nekaterih podatkov za Grčijo za leto 2016, namesto katerih je na voljo ocena Eurostata), Islandijo in Norveško, ki sta državi Evropskega gospodarskega prostora, pa tudi Albanijo, Črno goro in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Na splošno so podatki popolni, nedavni in zanesljivo primerljivi med državami. Kar zadeva splošne podatke o energiji iz obnovljivih virov, se lahko seznam držav, za katere so na voljo podatki, in drugi podatki nekoliko razlikujejo, saj je bil ta članek objavljen pred objavo uradnih energetskih bilanc Eurostata za leto 2016. Informacije, ki so na voljo v tem članku, bodo (po potrebi) dopolnjene in posodobljene po uradni objavi bilanc Eurostata za leto 2016 v začetku februarja. Poleg tega so bili iz podatkovne zbirke o domači proizvodnji (ki je dostopna le v okviru Eurostata) pridobljeni najnovejši posodobljeni podatki. Zato povezave do uradnih virov podatkov v javnih zbirkah podatkov Eurostata ne bodo prikazovale posodobljenih podatkov, dokler v začetku februarja ne bodo uradno posodobljeni.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije je opredeljen kot ključni kazalnik za merjenje napredka v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ta kazalnik se lahko obravnava kot ocena za namene spremljanja Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov – vendar statistični sistem glede posebnih tehnologij na področju energije iz obnovljivih virov v nekaterih državah še ni popolnoma razvit, da bi lahko izpolnjeval zahteve iz te direktive; številne države na primer ne poročajo o energiji toplote okolja za toplotne črpalke.

Pri vseh izračunih so upoštevane posebne določbe iz Direktive 2009/28/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2015/1513 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

Pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati pri razlaganju podatkov, so statistične revizije. Iz najnovejših podatkov za leto 2005 je razvidna majhna razlika glede podatkov, ki so bili na voljo med pripravo in sprejetjem Direktive v obdobju 2007–2008. Spremembe so posledica revizij podatkovnih nizov, ki jih države članice posredujejo kot odgovor na letne vprašalnike o energiji. Zaradi revizije podatkov o porabi biomase v stanovanjskem sektorju je iz posodobljenih podatkov za Hrvaško razvidno, da njena poraba energije iz obnovljivih virov od leta 2004 (prvo leto, za katero so podatki na voljo) presega njen cilj za leto 2020. Hrvaška pa ni edini primer. Poudariti je treba, da države v skladu z direktivo o obnovljivih virih energije veliko podrobneje spremljajo tokove energetskih proizvodov iz obnovljivih virov v svojih gospodarstvih. Zelo pomemben primer je poraba biomase, v zvezi s katero države uvajajo nove, podrobnejše raziskave, ki jim omogočajo pridobivanje več podatkov o porabi končne energije iz biomase. Posledično več držav revidira svoje podatke, zaradi česar se je povečal njihov delež energije iz obnovljivih virov (npr. Hrvaška, Francija, Litva in Madžarska).

Bruto domača poraba energije predstavlja skupno količino virov energije, uporabljenih za vse namene.

Energija, razpoložljiva za končno porabo, predstavlja skupno količino virov energije, ki je na voljo potrošnikom (zasebnim, komercialnim in industrijskim). Ne vključuje energije, ki se uporablja v procesih pretvorbe (na primer v elektrarnah, rafinerijah goriv in plavžih). Vključuje tudi energente, ki bi se lahko uporabili za neenergetske namene (na primer v kemijskih procesih).

Bruto končna poraba energije je v Direktivi 2009/28/ES o energiji iz obnovljivih virov opredeljena kot energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju (vključno z javnim sektorjem), kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Proizvodnja energije iz neobnovljivih komunalnih odpadkov se pri deležu biomase v ogrevanju in proizvodnji električne energije ni upoštevala. V skladu s sektorsko razvrstitvijo iz uredbe o statistiki energetike je bila poraba za cevovodni transport vključena v bruto končno porabo energije. Da bi se pri izračunu deležev energije iz obnovljivih virov izboljšali natančnost in skladnost z nacionalnimi statističnimi podatki, so se namesto standardnih kaloričnih vrednosti za pretvorbo količin vseh energentov v enote energije uporabljale ’nacionalne kalorične vrednosti', kadar so bile na voljo.

Komisija je šele pred kratkim določila končne smernice za upoštevanje energije iz toplotnih črpalk. Nekatere države še niso izboljšale svojih nacionalnih statističnih sistemov, da bi v celoti upoštevali vse obnovljive vire energije (na primer energijo iz obnovljivih virov, povezano s toplotnimi črpalkami). Kljub pomanjkanju odobrene statistične metodologije v času zbiranja podatkov se je delež energije iz obnovljivih virov iz toplotnih črpalk zaradi celovitosti upošteval, če so države članice predložile ustrezne informacije. Zato je med podatki, uporabljenimi za ta članek, in podatki, objavljenimi v energetskih bilancah, nekaj manjših razlik.

V statističnih podatkih o energiji in energetskih bilancah, ki so na voljo pri Eurostatu, se ne razlikuje med trajnostnimi in netrajnostnimi obnovljivimi viri energije. To razlikovanje je mogoče v orodju za upoštevanje (orodje SHARES[1]), ki ga je razvil Eurostat, v katerem morajo države poročevalke predložiti dodatne informacije v zvezi s tem. Razen če ni izrecno navedeno drugače, je zato treba upoštevati, da obnovljivi viri energije vključujejo vse obnovljive vire energije, tako tiste, ki izpolnjujejo trajnostna merila, kot tiste, ki teh meril ne izpolnjujejo.

Podatki za obdobje 2004–2010: Direktiva 2009/28/ES še ni obstajala ali pa je bila šele pred kratkim sprejeta. V večini držav članic EU še ni bila prenesena v nacionalno zakonodajo. Vrednosti za ta leta se niso uporabile za nobeno merjenje zakonodajne skladnosti z okvirno usmeritvijo, opredeljeno v delu B Priloge I k Direktivi. Direktiva 2009/28/ES o obnovljivih virih energije določa, da je treba v zvezi s cilji upoštevati le pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila. Določeno je bilo, da se bodo za obdobje 2004–2010 v števcu deleža energije iz obnovljivih virov upoštevala vsa pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva.

Podatki za obdobje po letu 2011: skladnost s členom 17 (Trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva) je treba oceniti ob upoštevanju člena 18 (Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva). Od referenčnega leta 2011 lahko države kot o skladnih poročajo le o tistih pogonskih biogorivih in drugih tekočih biogorivih, za katera lahko v celoti dokažejo, da izpolnjujejo zahteve iz členov 17 in 18. Pri zadevnih deležih obnovljivih virov energije se upoštevajo le pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, za katera je navedeno, da so skladna. Zaradi poznega izvajanja Direktive 2009/28/ES v nekaterih državah članicah v obdobju 2011–2015 poraba pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv ni bila potrjena kot skladna (trajnostna). Čeprav se delež energije iz obnovljivih virov kot celota od leta 2004 povečuje, se je njen delež v prometu v letih 2010 in 2011 zmanjšal. Med razlogi za to je popolna odsotnost skladnih biogoriv pri poročanju več držav članic EU (države so poročale o uporabi biogoriv, vendar leta 2011 nobeno ali skoraj nobeno od njih ni bilo skladno). Ker nekatere države še niso v celoti izvajale vseh določb direktive o obnovljivih virih energije, se v obdobju 2011–2015 nekatera pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva niso štela za skladna (trajnostna).

Delež električne energije iz obnovljivih virov energije je opredeljen kot razmerje med električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, in bruto nacionalno porabo električne energije. Kot je določeno v Direktivi 2009/28/ES o energiji iz obnovljivih virov, je bruto končna poraba električne energije iz obnovljivih virov električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije. Zajema proizvodnjo v hidroelektrarnah (razen proizvodnje električne energije iz vodne energije v akumulacijskih prečrpovalnih napravah iz vode, ki se najprej prečrpa navzgor) in električno energijo, proizvedeno iz trdnih biogoriv/odpadkov ter v napravah za vetrno, sončno in geotermalno energijo. Direktiva določa tudi, da je treba električno energijo, proizvedeno iz vodne in vetrne energije, normalizirati. Zaradi zahteve glede 15-letne normalizacije v zvezi s proizvodnjo vodne energije in razpoložljivosti statističnih podatkov o energiji (za EU-28 od leta 1990) daljše časovne vrste za ta kazalnik niso na voljo.

Za izračun deleža energije iz obnovljivih virov v ogrevanju in hlajenju je končna poraba energije iz obnovljivih virov opredeljena kot končna poraba energije iz obnovljivih virov v industriji, gospodinjstvih, storitvenem sektorju, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za namene ogrevanja in hlajenja ter daljinsko ogrevanje z obnovljivimi viri. Skupna končna poraba za ogrevanje in hlajenje je končna poraba energije vseh energetskih proizvodov, razen električne energije, za namene, ki ne vključujejo prometa, plus toplota za lastno porabo v elektrarnah in toplarnah ter toplotne izgube v omrežjih. Za podrobnejšo opredelitev glej priročnik za uporabo orodja SHARES (v angleščini).

Delež energije iz obnovljivih virov v porabi goriva v prometnem sektorju je izračunan na podlagi statističnih podatkov o energiji v skladu z metodologijo, opisano v Direktivi 2009/28/ES. Izračun za ta kazalnik do leta 2010 vključuje prispevek vseh tekočih biogoriv. Od leta 2011 so podatki o tekočih biogorivih v prometu omejeni le na tekoča biogoriva v skladu z Direktivo 2009/28/ES (tj. tekoča biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila).

Ozadje

Evropska komisija je sprejela več energetskih strategij za varnejše, trajnostno in nizkoogljično gospodarstvo. Poleg boja proti podnebnim spremembam z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov se bodo z uporabo obnovljivih virov energije verjetno zagotovili varnejša oskrba z energijo, bolj raznolika oskrba z energijo, manjša onesnaženost zraka ter možnost ustvarjanja delovnih mest v okoljskem sektorju in sektorju obnovljivih virov energije.

S svežnjem ukrepov na področju podnebnih sprememb in energetike do leta 2020, ki je bil sprejet decembra 2008, se je dodatno spodbudilo povečanje uporabe obnovljivih virov energije na 20 % skupne porabe energije do leta 2020, hkrati pa je bilo pozvano k zmanjšanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov za 20 %. V Direktivi 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov je določen splošni cilj za EU, da je treba do leta 2020 zagotoviti 20-odstotni delež porabe energije iz obnovljivih virov, pri čemer mora tudi poraba goriv v prometnem sektorju do istega leta vključevati 10-odstotni delež obnovljivih virov energije. Direktiva spreminja pravni okvir za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov, določa, da morajo nacionalni akcijski načrti (v angleščini) vključevati prikaz razvoja obnovljivih virov energije za posamezno državo članico EU, vzpostavlja mehanizme sodelovanja in določa trajnostna merila za tekoča biogoriva (pri čemer upošteva pomisleke glede njihovih možnih negativnih učinkov na cene pridelkov, preskrbo s hrano, varstvo gozdov, biotsko raznovrstnost, vodne in talne vire). Julija 2014 je bilo sprejeto poročilo o trajnosti trdnih in plinastih biogoriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje (SWD(2014) 259) (v angleščini).

Evropska komisija je 6. junija 2012 predstavila sporočilo z naslovom Energija iz obnovljivih virov: glavni akter na evropskem energetskem trgu (COM(2012) 271 final), v katerem so opisane možnosti politike v zvezi z obnovljivimi viri energije za obdobje po letu 2020. V sporočilu je pozvala tudi k bolj usklajenemu evropskemu pristopu k oblikovanju in reformiranju shem podpore ter k pogostejšemu trgovanju z energijo iz obnovljivih virov med državami članicami EU. Januarja 2014 je predložila sklop energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030 (v angleščini), da bi spodbudila zasebne naložbe v infrastrukturo in nizkoogljične tehnologije. Eden od ključnih predlaganih ciljev določa, da mora delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 znašati vsaj 27 %. Ti cilji se obravnavajo kot korak k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, določenih v sporočilu z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011) 112 final) (v angleščini).

Ena od 10 prednostnih nalog Evropske komisije, ki so bile predstavljene leta 2014, je energetska unija. Cilj evropske energetske unije je zagotoviti varno, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Evropska komisija je februarja 2015 v sporočilu (COM(2015) 80 final) opredelila svoje načrte o okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. V sporočilu predlaga pet razsežnosti strategije, med drugim dekarbonizacijo gospodarstva.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Energy statistics - main indicators (t_nrg_indic)
Energy statistics - quantities (t_nrg_quant)

Podatkovna zbirka

Energy statistics - quantities, annual data (nrg_quant)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

Izvorni podatki za tabele in slike (MS Excel)

Zunanje povezave

Opombe

  1. Orodje SHARES (v angleščini)