Statistika potniškega prometa


Podatki iz maja 2018.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2019.

Poudarki
Osebni avtomobil je bil v vseh državah članicah daleč najpomembnejši način prevoza potnikov.
Leta 2016 je bilo letališče London Heathrow po številu potnikov najprometnejše letališče v EU.

Air passenger transport, 2016 (passengers per inhabitant)


V tem članku so navedene podrobnosti o trenutnih razmerah in najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi s statistiko potniškega prometa v Evropski uniji (EU) glede na najnovejše razpoložljive podatke. V njem so predstavljene informacije o prevozu potnikov glede na različne načine prevoza, kot so cestni, železniški, zračni in pomorski promet. Med njimi je glavni način prevoza potnikov prevoz z osebnim avtomobilom, in sicer zaradi želje po večji mobilnosti in prilagodljivosti. Vendar so se zaradi velike odvisnosti od osebnega avtomobila kot prevoznega sredstva na številnih urbanih območjih in glavnih prometnih žilah po vsej EU povečali zastoji in onesnaženost.


Celotni članek

Modalna razdelitev

Osebni avtomobili so leta 2015 predstavljali 83,1 % notranjega potniškega prometa v EU-28, pri čemer so tako potniški vagoni z lastnim pogonom, avtobusi in trolejbusi (9,2 %) kot potniški vlaki (7,7 %) predstavljali manj kot desetino vsega prometa (izmerjenega s številom potniških kilometrov (pkm) v notranjem prometu, prepotovanih s posamezno vrsto prevoza) – glej sliko 1.

Slika 1: Modalna razdelitev notranjega potniškega prometa, 2015
(v % vseh potniških kilometrov v notranjem prometu)
Vir: Eurostat (tran_hv_psmod)

Osebni avtomobil je bil v vseh državah članicah daleč najpogostejši način prevoza potnikov. Na Portugalskem in v Litvi so osebni avtomobili leta 2015 predstavljali skoraj 90 % celotnega potniškega prometa. Češka in Madžarska sta bili edini državi članici, v katerih delež osebnih avtomobilov ni presegal treh četrtin. Na Madžarskem se je to odražalo v največjem deležu potniških vagonov z lastnim pogonom in avtobusov med državami članicami ter velikem deležu železniškega potniškega prometa. Državi članici z največjim deležem železniškega potniškega prometa sta bili Avstrija (12,0 %) in Nizozemska (10,8 %). Vendar sta bila ta deleža veliko manjša od deleža Švice, tj. države Efte, v kateri so vlaki leta 2015 predstavljali 19,1 % celotnega potniškega prometa.

Relativna rast potniškega prometa in gospodarstva

Na splošno se je notranji potniški promet v EU-28 med letoma 2005 in 2015 povečeval 4,0 % počasneje kot bruto domači proizvod (BDP) pri stalnih cenah. Poudariti je treba, da se ta kazalnik, ki kaže povezavo notranjega potniškega prometa z BDP pri stalnih cenah, nanaša le na notranji promet z avtomobili, potniškimi vagoni z lastnim pogonom, avtobusi in trolejbusi ali vlaki. Znaten delež mednarodnega potniškega prometa obsegajo potniške storitve v pomorskem in zračnem prometu. V nekaterih državah so lahko prav tako pomembne nacionalne (domače) potniške storitve v pomorskem in zračnem prometu. Vendar pomorski in zračni potniški promet v tem kazalniku ni upoštevan.

Slika 2: Sprememba indeksa notranjega potniškega prometa glede na BDP, 2005–2015
(%)
Vir: Eurostat (tran_hv_pstra)

V skromni večini držav članic EU je bila med letoma 2005 in 2015 sprememba BDP pri stalnih cenah večja od spremembe notranjega potniškega prometa. Zato se je zmanjšalo razmerje med potniškim prometom in BDP pri stalnih cenah – glej sliko 2. Zmanjšanje je bilo največje v Litvi (43,5 %) in na Slovaškem (31,5 %). Nasprotno je bilo mogoče opaziti v 13 državah članicah, in sicer predvsem v Grčiji in na Cipru ter v manjšem obsegu v Bolgariji in na Hrvaškem, kar kaže na veliko povečanje potniškega prometa in/ali šibek gospodarski razvoj. Kar zadeva države nečlanice s slike 2, se je v obravnavnem obdobju indeks notranjega potniškega prometa glede na BDP povečal v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Norveškem in Islandiji, v Švici pa se je zmanjšal.

Potniki v cestnem prometu

Relativni pomen osebnih avtomobilov je bil leta 2015 med državami članicami EU največji na Portugalskem, kjer so avtomobili pomenili 89,4 % potniškega prometa, in v Litvi (89,2 %). V večini držav članic je bil delež osebnih avtomobilov med 80,0 % in 90,0 %, čeprav je bil v sedmih državah članicah delež manjši, zlasti na Madžarskem (68,2 %), še manjši pa je bil v Turčiji (67,6 %) – glej sliko 1. Relativni pomen potniških vagonov z lastnim pogonom, avtobusov in trolejbusov je presegel petino notranjega potniškega prometa na Madžarskem (22,3 %), katere delež je bil leta 2015 največji med državami članicami EU, v Turčiji pa je bil evidentiran še večji delež (30,7 %). V drugih 18 državah članicah je ta delež znašal od 10,0 % do 20,0 %. Najmanjši delež za potniške vagone z lastnim pogonom, avtobuse in trolejbuse je imela Nizozemska (3,0 %). – glej sliko 1.

Potniki v železniškem prometu

Leta 2015 so vlaki predstavljali več kot desetino vsega notranjega potniškega prometa v Avstriji, na Nizozemskem in v Švici. Hkrati pa se je njihov delež zmanjšal na manj kot 2,0 % v Estoniji, Grčiji in Litvi ter Turčiji. V zvezi s tem je treba opozoriti, da na Cipru, Malti ali Islandiji ni železniških prog – glej sliko 1.

Glede na najnovejše razpoložljive podatke (na splošno za leto 2016) je bila na nacionalnih železniških omrežjih v EU prepotovana 401 milijarda potniških kilometrov (vključno s podatki za leto 2015 za Dansko in za leto 2014 za Madžarsko, brez Belgije in Nizozemske). To je precej več kot 22 milijard potniških kilometrov, prepotovanih na mednarodnih potovanjih (na podlagi iste razpoložljivosti podatkov) – glej tabelo 1.

Tabela 1: Železniški potniški promet, 2014–2016
Vir: Eurostat (rail_pa_typepkm) in (demo_gind)

Skoraj tri četrtine (72 %) vsega železniškega potniškega prometa (nacionalnega in mednarodnega skupaj) v EU (brez Belgije in Nizozemske) je bilo opravljenega v eni od štirih največjih držav članic EU, tj. Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu in Italiji. V Franciji in Nemčiji je bilo skupaj opravljenih 43 % nacionalnega železniškega potniškega prometa v EU in 71 % mednarodnega železniškega potniškega prometa. Potniki v Franciji so leta 2016 prepotovali dvakrat toliko mednarodnih potniških kilometrov kot v Nemčiji. V Nemčiji pa je bilo to število več kot dvakrat tolikšno kot v Združenem kraljestvu.

Da bi se primerjal relativni pomen železniškega prometa med državami, se lahko podatki normalizirajo tako, da se potniški promet prikaže glede na prebivalstvo (kot je prikazano na desni strani tabele 1 in na sliki 3). Leta 2016 je bilo po nacionalnem železniškem omrežju v Avstriji, na Švedskem, v Franciji, Nemčiji, na Danskem (podatki za leto 2015) in v Združenem kraljestvu povprečno prepotovanih več kot 1 000 potniških kilometrov na prebivalca, kar je bilo precej pod ravnjo, evidentirano v Švici (2 231 potniških kilometrov na prebivalca). Nasprotno so bile med državami članicami EU leta 2016 najkrajše prepotovane razdalje na nacionalnih železniških omrežjih evidentirane v Grčiji (110 potniških kilometrov na prebivalca) in Litvi (93 potniških kilometrov na prebivalca), medtem ko sta bili ravni v Turčiji (54 potniških kilometrov na prebivalca) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (40 potniških kilometrov na prebivalca) še nižji.

Slika 3: Železniški potniški promet, 2016
(v potniških kilometrih na prebivalca)
Vir: Eurostat (rail_pa_typepkm) in (demo_gind)

Kar zadeva mednarodni železniški promet, so bile edine države članice EU, ki so za leto 2016 poročale o ravneh, višjih od 100 potniških kilometrov na prebivalca, Luksemburg (215 potniških kilometrov na prebivalca), Francija (162 potniških kilometrov na prebivalca) in Češka (116 potniških kilometrov na prebivalca). Ta raven je bila presežena tudi v Švici (110 potniških kilometrov na prebivalca). Ti podatki lahko med drugim kažejo bližino mednarodnih meja, pomen čezmejnih delavcev v delovni sili, dostop do visokohitrostnih železniških povezav in dejstvo, ali mednarodni prometni koridorji potekajo preko določene države.

Potniki v zračnem prometu

Leta 2016 je bilo letališče London Heathrow po številu potnikov najprometnejše letališče v EU-28, saj je bilo evidentiranih 76 milijonov prihodov in odhodov potnikov. Letališče Heathrow že od začetka časovne vrste leta 1993 ostaja najprometnejše letališče v EU. S precejšnjim zaostankom so mu sledili pariško letališče Charles de Gaulle (66 milijonov potnikov), amsterdamsko letališče Schiphol (64 milijonov potnikov) in letališče Frankfurt (61 milijonov potnikov) – glej sliko 4. Ta štiri letališča so tudi štiri največja letališča v EU od leta 2011, ko se je amsterdamsko letališče Schipol povzpelo s petega na četrto mesto.

Velika večina potnikov na teh štirih najprometnejših letališčih je potovala na mednarodnih letih, pri čemer je bil najmanjši delež takih potnikov evidentiran na letališču Frankfurt (88,6 % mednarodnih letov), na amsterdamskem letališču Schiphol pa je znašal 100,0 %. Nasprotno so nacionalni (domači) leti predstavljali 28,7 % vseh letov, ki jih je 49 milijonov potnikov leta 2016 opravilo na petem najprometnejšem potniškem letališču v EU, tj. letališču Adolfo Suárez Madrid-Barajas. Razmeroma velik delež potnikov je opravil tudi nacionalne lete na pariškem letališču Orly (45,3 %), rimskem letališču Fiumicino (30,0 %) in letališču Barcelona (26,9 %).

Slika 4: 15 največjih letališč v EU-28, 2016
(v milijonih prepeljanih, vkrcanih in izkrcanih potnikov )
Vir: Eurostat (avia_paoa)

V EU-28 kot celoti je bilo leta 2016 prepeljanega 1,9 potnika v zračnem prometu na prebivalca. Združeno kraljestvo, ki je država članica z najvišjim številom potnikov v zračnem prometu, je poročalo o 3,8 potnika v zračnem prometu na prebivalca. Glede na število prebivalcev je bil pomen zračnega prometa zlasti velik za počitniška otoka Malta in Ciper (11,2 in 10,5 prepeljanega potnika v zračnem prometu na prebivalca v letu 2016) ter Islandijo (20,3 potnika/prebivalca) in Norveško (7,2 potnika/prebivalca). Najmanjši delež je bil evidentiran v desetih vzhodnih in baltskih državah članicah, v katerih sta bila leta 2016 prepeljana povprečno manj kot dva potnika v zračnem prometu na prebivalca.

Slika 5: Potniki v zračnem prometu, 2006 in 2016
(v potnikih na prebivalca)
Vir: Eurostat (avia_paoc) in (demo_gind)

Potniki v pomorskem prometu

Merjeno glede na prebivalca, se število potnikov v pomorskem prometu, ki so potovali prek pristanišč v EU-28, leta 2016 v primerjavi z letom 2006 večinoma ni spremenilo. Leta 2016 je bilo za EU-28 kot celoto evidentiranega 0,8 potnika v pomorskem prometu na prebivalca, leta 2006 pa je to razmerje znašalo 0,9 potnika na prebivalca.

Slika 6: Potniki v pomorskem prometu, 2006 in 2016
(v potnikih na prebivalca)
Vir: Eurostat (mar_pa_aa) in (demo_gind)

Glede na nacionalno prebivalstvo je bil leta 2016 pomen pomorskega potniškega prometa posebno velik na Malti (23,5 potnika v pomorskem prometu na prebivalca), s precejšnjim zaostankom pa so ji sledile Estonija (10,9 potnika/prebivalca), Danska (7,3 potnika/prebivalca), Hrvaška (7,1 potnika/prebivalca) in Grčija (6,1 potnika/prebivalca). V vseh preostalih državah članicah EU, razen na Finskem, Švedskem in v Italiji, je bilo leta 2016 število potnikov v pomorskem prometu na prebivalca v povprečju manjše od 0,6. V zvezi s tem je treba upoštevati, da so Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška neobalne države, zato po definiciji sploh nimajo pomorskega prometa.

Izvorni podatki za tabele in slike

Viri podatkov

Večina statistike notranjega potniškega prometa temelji na premikih vozil v vsaki od držav poročevalk ne glede na to, v kateri državi je to vozilo ali plovilo registrirano („načelo teritorialnosti“). Zato se ukrep potniških kilometrov (pkm, ki pomeni enega potnika, ki prepotuje en kilometer) na splošno šteje za zanesljivejši ukrep, saj štetje potnikov pomeni večje tveganje dvojnega štetja, zlasti kar zadeva mednarodni promet. Za cestni potniški promet metodologija, uporabljena v državah članicah EU, ni usklajena.

Z modalno razdelitvijo notranjega potniškega prometa se prevoz opredeli glede na osebne avtomobile, potniške vagone z lastnim pogonom, avtobuse in trolejbuse ter vlake. Na splošno zadeva premike na nacionalnem ozemlju, ne glede na to, v kateri državi je vozilo registrirano. Modalna razdelitev potniškega prometa je opredeljena kot delež vsakega načina prevoza (v odstotkih) in temelji na podatkih, izraženih v potniških kilometrih. V tem članku v notranji potniški promet niso vključene domače storitve zračnega in vodnega prometa (notranji zračni in pomorski promet).

Raven notranjega potniškega prometa (v potniških kilometrih) je mogoče izraziti tudi glede na BDP. V tem članku je kazalnik predstavljen na podlagi BDP pri stalnih cenah za referenčno leto 2005. Ta kazalnik zagotavlja informacije o razmerju med povpraševanjem potnikov in velikostjo gospodarstva ter omogoča spremljanje razvoja povpraševanja po potniškem prometu glede na gospodarsko rast.

Potniki v železniškem prometu

Potnik v železniškem prometu je katera koli oseba, ki potuje z vlakom, razen vlakovnega osebja. Podatki o potnikih v železniškem prometu se ne nanašajo na Malto in Ciper (ali Islandijo), saj te države nimajo železnic. Letna statistika potnikov v nacionalnem in mednarodnem železniškem prometu na splošno zajema le večja železniška prevozniška podjetja, čeprav nekatere države sporočajo podrobne podatke za vse operaterje v železniškem prometu.

Potniki v zračnem prometu

Statistika zračnega prometa se nanaša na nacionalni in mednarodni promet, kot se izmeri glede na število prepeljanih potnikov, pri čemer se informacije zbirajo za prihode in odhode. Potniki v zračnem prometu so vsi potniki na določenem letu, ki se preštejejo samo enkrat in ne večkrat na vsaki posamezni etapi leta. Potniki v zračnem prometu vključujejo vse potnike, ki prinašajo prihodke ali ne, katerih potovanje se začne ali konča na letališču, ki poroča, in tranzitne potnike, ki se letu priključijo ali ga zapustijo na letališču, ki poroča, razen potnikov v neposrednem tranzitu. Statistika o zračnem prometu se zbira mesečno, četrtletno in letno, čeprav je v tem članku predstavljena samo letna statistika. Statistika potnikov v zračnem prometu vključuje tudi število komercialnih potniških letov ter informacije o posameznih progah in številu razpoložljivih sedežev. Letni podatki so od leta 2003 na voljo za večino držav članic EU.

Potniki v pomorskem prometu

Podatki o pomorskem prometu so na splošno na voljo od leta 2001, čeprav jih nekatere države članice EU zagotavljajo od leta 1997. Statistike pomorskega prometa ne pošiljajo Češka, Luksemburg, Madžarska, Avstrija in Slovaška, saj so to neobalne države in nimajo pomorskega prometa; enako velja za Lihtenštajn in Švico.

Potnik v pomorskem prometu je opredeljen kot katera koli oseba, ki potuje po morju s trgovsko ladjo. Za potnike se ne štejejo strežno osebje in potujoči člani posadke, ki ne plačajo vozovnice, čeprav niso v službi. Prav tako se ne štejejo dojenčki v naročju. Do dvojnega štetja lahko pride, če podatke sporočita tako pristanišče vkrcanja kot pristanišče izkrcanja. To je precej običajno za pomorski prevoz potnikov, ki je na splošno dejavnost na kratke razdalje.

Ozadje

Prometna politika EU si prizadeva zagotoviti, da so potniki deležni enakih osnovnih standardov obravnave, kamor koli v EU potujejo. Potniki že imajo številne pravice, ki zajemajo različna področja, kot so informacije o potovanju, rezervacije in cene vozovnic, škoda na njihovi prtljagi, zamude in odpovedi ali težave z organiziranimi počitnicami. Ob upoštevanju navedenega EU pripravlja zakonodajo za zaščito pravic potnikov v zvezi z različnimi vrstami prevoza:

  • Uredba (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov; Evropska komisija je marca 2013 predlagala revizijo te uredbe (COM(2013) 130 final), da bi pojasnila siva področja, uvedla nove pravice (na primer v zvezi s prerazporeditvijo letov), okrepila nadzor nad letalskimi prevozniki in izravnala finančno breme;
  • Uredba (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu;
  • Uredba (EU) št. 181/2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu;
  • Uredba (EU) št. 1177/2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh.

Oblikovane so bile tudi posebne določbe, ki osebam z omejeno mobilnostjo zagotavljajo potrebno infrastrukturo in preprečujejo nepravično zavrnitev prevoza.

Evropska komisija je decembra 2011 sprejela Evropsko vizijo za potnike: sporočilo o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza (COM(2011) 898 final). Z njo je potrdila prizadevanja za uvedbo ukrepov za varstvo potnikov pri vseh načinih prevoza in ugotovila, da se sklop pravic ne izvaja v celoti. Namen sporočila je konsolidirati dosedanje delo in si prizadevati za doslednejšo, učinkovitejšo in bolj usklajeno izvajanje pravic ter boljše razumevanje med potniki.

Evropska komisija je marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011) 144 final). Ta celovita strategija vsebuje načrt za 40 specifičnih pobud za vzpostavitev konkurenčnega prometnega sistema v 10-letnem obdobju, s katerim naj bi se okrepila mobilnost, odpravile glavne ovire na ključnih področjih ter spodbudila rast in zaposlovanje.

Več podrobnosti o predlogih Evropske komisije glede pobud na področju prometne politike je navedenih v uvodnem članku o prometu v EU.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave





Transport, volume and modal split (t_tran_hv) (v angleščini)
Volume of passenger transport relative to GDP (tsdtr240) (v angleščini)
Modal split of passenger transport (tsdtr210) (v angleščini)
Railway transport (t_rail) (v angleščini)
Rail transport of passengers (ttr00015) (v angleščini)
Air transport (t_avia) (v angleščini)
Air transport of passengers (ttr00012) (v angleščini)
Multimodal data (tran) (v angleščini)
Transport, volume and modal split (tran_hv) (v angleščini)
Volume of passenger transport relative to GDP (tran_hv_pstra) (v angleščini)
Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod) (v angleščini)
Railway transport (rail) (v angleščini)
Railway transport measurement - passengers (rail_pa) (v angleščini)
Road transport (road) (v angleščini)
Road transport measurement - passengers (road_pa) (v angleščini)
Maritime transport (mar) (v angleščini)
Maritime transport - passengers - detailed annual and quarterly results (mar_pa) (v angleščini)
Air transport (avia) (v angleščini)
Air transport measurement - passengers (avia_pa) (v angleščini)

Referenčni priročniki

Metodološke opombe

Datoteke z metapodatki ESMS