Statistika minimalnih plač

Podatki, pridobljeni februarja 2018. Najnovejši podatki: Druge informacije Eurostata, glavne tabele in podatkovna zbirka. Predvidena posodobitev članka: maja 2019.

V tem članku je prikazano, kako velike so razlike v ravni minimalnih plač v državah članicah Evropske unije (EU); hkrati pa je v njem navedena primerjava s položajem v državah kandidatkah in Združenih državah Amerike.

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na nacionalne minimalne plače. Nacionalna minimalna plača običajno velja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi. Uveljavljena je z zakonom, pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom.

Minimalne plače so na splošno predstavljene kot mesečni bruto dohodki, tj. pred odbitkom dohodnine in prispevkov za socialno varnost, ki jih plača zaposleni; ti odbitki se razlikujejo od države do države. Eurostat objavlja informacije o nacionalnih minimalnih plačah dvakrat letno, kažejo pa stanje 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Zato se spremembe minimalnih plač, uvedene med obema datumoma, pokažejo šele v naslednjem polletnem pregledu podatkov.

Slika 1: Minimalne plače, januar 2008 in januar 2018
(v EUR na mesec in v %)
Vir: Eurostat (earn_mw_cur)
Slika 2: Minimalne plače, januar 2018
(SKM na mesec)
Vir: Eurostat (earn_mw_cur)
Slika 3: Minimalne plače kot delež povprečnih bruto dohodkov, 2014
(%)
Vir: Eurostat (earn_mw_cur) in anketa o strukturi plač iz leta 2014. Posebni izračun za namen te objave; podatki niso na voljo v spletni podatkovni zbirki Eurostata
Slika 4: Delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % minimalne plače, oktober 2010 in 2014
(%)
Vir: Eurostat (earn_mw_cur) in anketa o strukturi plač iz leta 2014. Posebni izračun za namen te objave; podatki niso na voljo v spletni podatkovni zbirki Eurostata

Glavne statistične ugotovitve

Razlike v nacionalnih minimalnih plačah

Minimalne plače v državah članicah EU so januarja 2018 znašale od 261 EUR do 1 999 EUR na mesec

Januarja 2018 je imelo 22 od 28 držav članic EU (izjeme so bili Danska, Italija, Ciper, Avstrija, Finska in Švedska) določeno nacionalno minimalno plačo, prav tako vse države kandidatke za članstvo v EU (Črna gora, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Albanija, Srbija in Turčija). Mesečne minimalne plače v državah članicah so se 1. januarja 2018 zelo razlikovale, saj so znašale od 261 EUR v Bolgariji do 1 999 EUR v Luksemburgu (glej Sliko 1).

V primerjavi z januarjem 2008 so bile minimalne plače (izražene v eurih) januarja 2018 v vseh državah članicah EU z določeno nacionalno minimalno plačo višje, razen v Grčiji, kjer so bile 14 % nižje (skupaj v desetletnem obdobju, pri čemer je povprečna letna stopnja spremembe znašala –1,5 %). Med januarjem 2008 in januarjem 2018 je bila povprečna letna stopnja spremembe minimalnih plač najvišja v Romuniji (11,4 %) in Bolgariji (8,8 %). Poleg tega je bilo znatno zvišanje zajeto tudi na Slovaškem (7,1 %) ter v treh baltskih državah članicah – Latviji (6,5 %), Estoniji (6,0 %) in Litvi (5,6 %).

Države članice EU, zajete v tem zbiranju podatkov, se lahko na podlagi ravni svojih nacionalnih minimalnih bruto mesečnih plač, izraženih v eurih, razvrstijo v tri skupine; države nečlanice so na Sliki 1 prikazane kot ločena skupina.

  • V skupini 1 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne mesečne plače nižje od 500 EUR. Države članice EU v tej skupini so: Bolgarija, Litva, Romunija, Latvija, Madžarska, Hrvaška, Češka in Slovaška; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 261 EUR v Bolgariji do 480 EUR na Slovaškem.
  • V skupini 2 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne mesečne plače vsaj 500 EUR, vendar nižje od 1 000 EUR. Države članice EU v tej skupini so: Estonija, Poljska, Portugalska, Grčija, Malta, Slovenija in Španija; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 500 EUR v Estoniji do 859 EUR v Španiji.
  • V skupini 3 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne mesečne plače vsaj 1 000 EUR. Države članice EU v tej skupini so: Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Belgija, Nizozemska, Irska in Luksemburg; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 1 401 EUR v Združenem kraljestvu do 1 999 EUR v Luksemburgu.
  • V vseh državah kandidatkah za članstvo v EU so bile minimalne plače podobne plačam iz skupine 1, in sicer so znašale od 181 EUR v Albaniji do 446 EUR v Turčiji. Raven v Združenih državah Amerike (kjer je nacionalna minimalna mesečna plača določena na 1 048 EUR) ustreza razponu iz skupine 3.

Na raven minimalnih plač, izraženih v eurih, in na razvrstitev v skupine držav članic EU zunaj euroobmočja, ki imajo določene minimalne plače (Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Združeno kraljestvo), ter držav kandidatk za članstvo v EU in Združenih držav Amerike vplivajo devizni tečaji, ki se uporabijo za pretvorbo nacionalnih valut v euro.

Minimalne plače, izražene v standardih kupne moči

Razlike v ravneh minimalnih plač med državami so veliko manjše, če se upoštevajo razlike v ravneh cen

Na Sliki 2 so primerjane bruto minimalne plače ob upoštevanju razlik v ravneh cen z uporabo paritet kupne moči (PKM) za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo; po pričakovanjih se s prilagoditvijo zaradi razlik v ravneh cen zmanjšajo razlike med državami. Države članice EU, zajete v tem zbiranju podatkov, se lahko na podlagi ravni svojih nacionalnih minimalnih bruto mesečnih plač, izraženih v SKM, razvrstijo v tri skupine; države nečlanice so na Sliki 2 prikazane kot ločena skupina.

  • V skupini 1 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne plače nižje od 750 SKM. Države članice EU v tej skupini so: Bolgarija, Latvija, Litva, Češka, Estonija, Hrvaška, Slovaška in Madžarska; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 546 SKM v Bolgariji do 743 SKM na Madžarskem.
  • V skupini 2 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne plače vsaj 750 SKM, vendar nižje od 1 000 SKM. V to skupino je bilo uvrščenih šest držav članic EU: Portugalska, Romunija, Grčija, Poljska, Malta in Španija; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 788 SKM na Portugalskem do 938 SKM v Španiji.
  • V skupini 3 so države, v katerih so bile januarja 2018 nacionalne minimalne plače vsaj 1 000 SKM. Države članice EU v tej skupini so: Slovenija, Združeno kraljestvo, Irska, Francija, Nizozemska, Nemčija, Belgija in Luksemburg; v teh državah so nacionalne minimalne plače znašale od 1 006 SKM v Sloveniji do 1 597 SKM v Luksemburgu.
  • Razen Turčije so bile v ostalih štirih državah kandidatkah za članstvo v EU minimalne plače, izražene v SKM, podobne plačam iz skupine 1, in sicer so znašale od 350 SKM v Albaniji do 553 SKM v Srbiji. V Turčiji (kjer je nacionalna minimalna plača določena na 1 018 SKM) in v Združenih državah Amerike (1 011 SKM) so bile minimalne plače, izražene v SKM, podobne plačam iz skupine 3.

Države članice EU iz skupine 1, ki imajo razmeroma nizke minimalne plače, izražene v eurih, so običajno poročale o nižjih ravneh cen in posledično o razmeroma višjih minimalnih plačah, če so bile izražene v standardih kupne moči (SKM). Po drugi strani so imele države članice iz skupine 3 z razmeroma visokimi minimalnimi plačami v eurih običajno višje ravni cen, njihove minimalne plače v SKM pa so bile pogosto nižje. S to prilagoditvijo zaradi ravni cen se delno zmanjšajo izrazite razlike med tremi različnimi skupinami držav članic, ki so bile opredeljene pri razvrstitvi po eurih.

Razlike v ravneh minimalnih plač med državami članicami EU so se zmanjšale z razmerja 1 : 7,7 v eurih (kar pomeni, da je bila najvišja minimalna plača 7,7-krat višja od najnižje, izražene v eurih) na 1 : 2,9 v SKM (kar pomeni, da je bila najvišja minimalna plača 2,9-krat višja od najnižje, izražene v SKM).

Primerjava razvrstitve držav glede na minimalno plačo, izraženo v eurih in SKM, je pokazala, da so se s prilagoditvijo zaradi razlik v ravneh cen nekatere države uvrstile višje, druge pa nižje: za namene te analize so se države članice EU in države kandidatke iz Slik 1 in 2 združile v okviru skupne razvrstitve. Med državami članicami EU se je Estonija na podlagi rezultatov, izraženih v SKM, uvrstila pet mest nižje, Češka in Irska štiri mesta nižje, Portugalska tri mesta nižje, Grčija, Latvija, Slovaška in Španija dve mesti nižje, Hrvaška, Malta in Nizozemska pa eno mesto nižje. Nasprotno pa so se naslednje države članice po upoštevanju učinka razlik v ravneh cen uvrstile višje: Romunija (sedem mest višje), Madžarska in Nemčija (tri mesta višje), Belgija (dve mesti višje) ter Bolgarija, Litva in Poljska (eno mesto višje). Razvrstitev ostalih štirih držav članic (Francije, Luksemburga, Slovenije in Združenega kraljestva) je ostala enaka, ne glede na to, ali so bile njihove minimalne plače izražene v eurih ali SKM. Med državami kandidatkami se je Črna gora uvrstila dve mesti nižje, Turčija deset mest višje, Srbija eno mesto višje, razvrstitev Albanije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije pa je ostala enaka.

Ravni minimalnih plač glede na povprečne bruto mesečne dohodke

Na Sliki 3 so predstavljene informacije v zvezi z deležem nacionalne minimalne plače glede na povprečne bruto dohodke.

Nacionalne minimalne plače, izražene v eurih, so bile upoštevane od 1. julija 2014 in deljene s povprečnimi bruto dohodki, izmerjenimi z anketo o strukturi plač (2014). Julija 2014 se je delež minimalnih plač glede na povprečne dohodke med državami članicami EU razlikoval, in sicer je znašal od 39 % do 64 %. V tej analizi so bila plačila za nadure in izmensko delo izključena iz izračuna povprečnih mesečnih bruto dohodkov. Za Nemčijo, Francijo, Irsko in Združeno kraljestvo, katerih minimalne plače so določene na urni postavki, je bilo razmerje izračunano kot delež povprečnih urnih dohodkov. Za ostalih 18 držav članic EU, ki imajo nacionalne minimalne mesečne plače, je bilo razmerje izračunano kot delež povprečnih mesečnih dohodkov.

Delež zaposlenih z minimalnimi plačami

Delež zaposlenih z minimalnimi plačami se lahko med državami znatno razlikuje. S povezavo mikropodatkov iz zadnjih dveh štiriletnih anket o strukturi plače in tedaj veljavne ravni minimalnih plač (oktobra 2010 in 2014) je mogoče oblikovati oceno teh deležev (kot je predstavljena na Sliki 4). Zaradi primerljivosti je bil obseg omejen na zaposlene s polnim delovnim časom, ki so stari vsaj 21 let in delajo v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi, pri čemer so bile izključene javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost (področje O klasifikacije NACE Rev. 2). Poleg tega mesečni dohodki, izračunani na podlagi ankete o strukturi plače, izključujejo dohodke, povezane z nadurnim in izmenskim delom.

Oktobra 2014 je delež zaposlenih, ki prejemajo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, znašal več kot 7,0 % v desetih državah članicah EU z določeno minimalno plačo: v Sloveniji (19,1 %), Romuniji (15,7 %), na Portugalskem (13,0 %), Poljskem (11,7 %) in v Bolgariji (8,8 %); v Franciji (8,4 %), Litvi (8,1 %), Latviji (7,9 %), Grčiji (7,7 %) in na Hrvaškem (7,1 %). Belgija (0,4 %) je zajela najmanjši delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot to, pa je v preostalih desetih državah članicah znašal med 1,0 % (v Španiji) in 5,8 % (v Luksemburgu).

Razvoj deleža zaposlenih z minimalnimi plačami

Med letoma 2010 in 2014 se je delež zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 105 % nacionalne minimalne plače, za več kot 2,0 odstotne točke povečal v Romuniji (11,7 točke), Bolgariji (5,4 točke), na Poljskem (3,6 točke) in Madžarskem (2,3 točke), medtem ko se je za več kot 2,0 točke zmanjšal v Litvi (–5,6 točke), na Irskem (–5,1 točke), v Luksemburgu (–4,1 točke), Latviji (–4,0 točk), na Portugalskem (–3,8 točke), Hrvaškem (–2,6 točke) in Slovaškem (–2,2 točke).

Podatkovni viri in razpoložljivost podatkov

Mesečne nacionalne minimalne plače

Statistika minimalnih plač, ki jo objavlja Eurostat, se nanaša na mesečne nacionalne minimalne plače. Podatki se objavijo glede na minimalne plače, ki veljajo 1. januarja in 1. julija vsako leto. Osnovna nacionalna minimalna plača je določena na urni, tedenski ali mesečni postavki in je uveljavljena z zakonom (prek vlade), pri čemer je pogosto določena na podlagi posvetovanj s socialnimi partnerji ali pa neposredno z nacionalnim medsektorskim sporazumom. Nacionalna minimalna plača običajno velja za vse zaposlene ali vsaj veliko večino zaposlenih v državi; podatki se sporočajo v bruto zneskih. Popolne informacije o nacionalnih minimalnih plačah za posamezne države so na voljo v prilogi kot sestavnem delu metadata (v angleščini).

Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena v bruto zneskih, se neto vrednost preračuna v bruto vrednost, tako da se zajamejo veljavni davki. To velja za Črno goro in Srbijo.

Za države, v katerih nacionalna minimalna plača ni določena na mesečni postavki (temveč na primer na urni ali tedenski), se raven minimalne plače pretvori v mesečno postavko v skladu s pretvorbenimi količniki, ki jih predložijo zadevne države:

Nemčija: (urna postavka x 39,1 ure x 52 tednov)/12 mesecev (vrednost 39,1 ure se nanaša na povprečno število osnovnih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom na področjih od B do S klasifikacije NACE Rev. 2: dobljena je bila na podlagi četrtletne raziskave plač);

Irska: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov)/12 mesecev;

Francija: podatki od januarja 1999 do julija 2005: (urna postavka x 39 ur x 52 tednov)/12 mesecev; podatki od januarja 2005 (urna postavka x 35 ur x 52 tednov)/12 mesecev;

Malta: (tedenska postavka x 52 tednov)/12 mesecev;

Združeno kraljestvo: (urna postavka x povprečno število osnovnih plačanih ur na teden za zaposlene s polnim delovnim časom v vseh sektorjih x 52,18 tedna)/12 mesecev;

Združene države Amerike: (urna postavka x 40 ur x 52 tednov)/12 mesecev.

V Srbiji je določena nacionalna neto minimalna plača na uro. Uporablja se naslednja pretvorba: (urna neto postavka x 40 ur x 52,2 tedna)/12 mesecev. Ta vrednost se nato preračuna v bruto vrednost, tako da se zajamejo veljavni davki.

Poleg tega so bili podatki prilagojeni, da se upoštevajo primeri, ko se minimalna plača izplačuje za več kot 12 mesecev letno (kot je v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, kjer se izplačuje za 14 mesecev na leto).

Podatki o nacionalnih minimalnih plačah se predložijo Eurostatu v nacionalni valuti. Za države zunaj euroobmočja so minimalne plače v nacionalnih valutah pretvorjene v eure z uporabo mesečnega deviznega tečaja, zajetega ob koncu preteklega meseca (za izračun minimalnih plač v eurih 1. januarja 2018 je bil na primer uporabljen tečaj ob koncu decembra 2017).

Za odpravo učinka razlik v ravneh cen med državami se uporabljajo posebna menjalna razmerja, ki se imenujejo paritete kupne moči (PKM). PKM za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo v vsaki državi se uporabljajo za pretvorbo mesečnih minimalnih plač v eurih ali nacionalnih valutah v umetno skupno enoto, ki se imenuje standard kupne moči (SKM). Če PKM za zadnje referenčno obdobje še niso na voljo, se uporabijo PKM za preteklo leto, serije pa se posodobijo, ko so na voljo najnovejše PKM.

Države, ki niso zajete v statistiki minimalnih plač

Nacionalna minimalna plača 1. januarja 2018 ni bila določena na Danskem, v Italiji, na Cipru, v Avstriji, na Finskem in Švedskem; enako velja za države Efte Islandijo, Norveško in Švico. Na Cipru vlada določi minimalne plače za posamezne poklice. Na Danskem, v Italiji, Avstriji, na Finskem in Švedskem ter na Islandiji, Norveškem in v Švici so minimalne plače v vrsti posameznih sektorjev določene s kolektivnimi pogodbami.

Povprečni bruto mesečni dohodki

Podatki o povprečnih bruto mesečnih dohodkih temeljijo na najnovejših podatkih, ki so bili leta 2014 zbrani v okviru ankete o strukturi plač (ta anketa se izvede vsaka štiri leta). Podatki o povprečnih bruto mesečnih dohodkih se nanašajo na vse zaposlene (razen vajencev) v podjetjih z vsaj desetimi zaposlenimi in v vseh gospodarskih sektorjih, razen kmetijstva, gozdarstva in ribištva (področje A klasifikacije NACE Rev. 2) ter javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (področje O kategorije NACE Rev. 2). Povprečni dohodki pomenijo raven dohodkov, ki vse zaposlene deli na dve enakovredni skupini – pol jih zasluži manj od povprečja, pol pa več. Bruto mesečni dohodki se nanašajo na plače zaposlenih s polnim in skrajšanim delovnim časom v referenčnem mesecu (običajno oktober 2014), preden se odbijejo davki in prispevki za socialno varnost. Plače vključujejo vsa plačila za nadurno delo, premije za izmensko delo, dodatke, bonuse, provizije itd. Bruto mesečni dohodki zaposlenih s skrajšanim delovnim časom so bili preračunani na polni delovni čas, preden so se vključili v povprečje kot enakovredni prihodkom zaposlenih s polnim delovnim časom. Z izključitvijo zaposlenih s skrajšanim delovnim časom iz izračuna povprečnih bruto mesečnih dohodkov se razmerje med minimalnimi plačami in povprečnimi dohodki spremeni za 7 odstotnih točk na Nizozemskem (49 % namesto 56 %).

Pri pretvorbi podatkov za države zunaj euroobmočja v eure so se uporabili povprečni devizni tečaji za leto 2014. Zajetje dejavnosti posameznih držav v zvezi z nacionalnimi minimalnimi plačami kot delež povprečnih mesečnih dohodkov je na voljo v prilogi, ki je sestavni del metadata (v angleščini).

Ozadje

Več držav članic ustanoviteljic EU ima dolgo tradicijo zagotavljanja nacionalne minimalne plače za delovno silo z nižjimi plačami. V nasprotju s tem je več držav članic, vključno z Nemčijo, Irsko, Združenim kraljestvom in številnimi državami, ki so pristopile k EU leta 2004 ali pozneje, šele nedavno sprejelo zakonodajo o minimalni plači, pri čemer 1. januarja 2018 šest držav članic EU-28 ni imelo določene nacionalne minimalne plače.

V zadnjih letih je v večini evropskih držav mogoče opaziti vzorec razmeroma skromnega poviševanja plač (zmernost plačne politike), pri čemer je veliko skupin, ki zastopajo delavce, trdilo, da so kupna moč in splošni življenjski standardi upadli. Nekateri politiki, predstavniki delavcev, interesne skupine in komentatorji spodbujajo zamisel o „evropski minimalni plači“ ali določitvi nacionalnih minimalnih plač v vseh državah članicah EU.

Ni nujno, da se ravni nacionalnih minimalnih plač vsako leto spremenijo ali da se s prilagoditvijo minimalne plače vedno povišajo, o čemer priča na primer Grčija, kjer so se minimalne plače leta 2012 v okviru vladnih varčevalnih ukrepov znižale. V navedenem letu je bila nacionalna kolektivna pogodba v tej državi začasno prekinjena, nacionalna minimalna plača pa je zdaj določena z vladnim sklepom.

Glej tudi

Druge informacije Eurostata

Objave

Glavne tabele

Minimum wages (tps00155)

Podatkovna zbirka

Minimum wages (earn_minw)
Monthly minimum wages - bi-annual data (earn_mw_cur)
Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) — NACE Rev. 2 (from 2008 onwards) (earn_mw_avgr2)
Monthly minimum wage as a proportion of average monthly earnings (%) — NACE Rev. 1.1 (1999-2009) (earn_mw_avgr1)

Posebni razdelek

Metodologija/Metapodatki

  • Minimum wages (Datoteka z metapodatki ESMS – earn_minw_esms) (v angleščini)

Izvorni podatki za slike (MS Excel)

Zunanje povezave