Statistika migracij in migrantskega prebivalstva


Podatki, pridobljeni marca 2019.

Predvidena posodobitev članka: september 2020.

Angleška različica je novejša.

Poudarki
Leta 2017 je v EU iz držav, ki niso članice EU, prišlo 2,4 milijona priseljencev.
Od 512,4 milijona ljudi, ki so 1. januarja 2018 živeli v EU, je bilo 22,3 milijona (4,4 %) nedržavljanov EU.
Države članice EU so leta 2017 podelile državljanstvo 825 000 osebam.

Priseljenci, 2017

V tem članku je predstavljena statistika Evropske unije (EU) o mednarodnih migracijah (tokovih), številu državljanov, ki imajo državljanstvo države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, in državljanov, ki nimajo državljanstva države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, v prebivalstvu (stanje) ter o podatkih v zvezi s pridobitvijo državljanstva. Na migracijo vpliva kombinacija gospodarskih, okoljskih, političnih in socialnih dejavnikov: v migrantovi državi izvora (dejavniki odbijanja) ali ciljni državi (dejavniki privlačevanja). V preteklosti sta imeli relativna gospodarska blaginja in politična stabilnost EU po mnenju mnogih precejšen učinek privlačevanja na priseljence.

V ciljnih državah je mednarodno migracijo mogoče uporabiti kot orodje za reševanje specifičnih primanjkljajev na trgu dela. Vendar pa samo migracija skoraj zagotovo ne bo spremenila sedanjega trenda staranja prebivalstva v številnih delih EU.


Celotni članek

Migracijski tokovi: leta 2017 se je v EU iz držav nečlanic priselilo 2,4 milijona ljudi

Leta 2017 se je v eno od držav članic EU-28 priselilo skupaj 4,4 milijona ljudi, hkrati pa je po poročilih najmanj 3,1 milijona izseljencev zapustilo eno od držav članic EU. Vendar te skupne številke ne izražajo migracijskih tokov v/iz EU kot celote, saj vključujejo tudi tokove med različnimi državami članicami EU.

Od teh 4,4 milijona priseljencev v letu 2017 je bilo po ocenah 2,0 milijona državljanov držav nečlanic EU, 1,3 milijona ljudi z državljanstvom druge države članice EU, kot je tista, v katero so se priselili, približno 1,0 milijona ljudi, ki so se preselili v državo članico EU, katere državljanstvo so imeli (na primer vrnitev državljanov ali državljanov, rojenih v tujini), in približno 11 000 oseb brez državljanstva.

Tabela 1: Priseljevanje glede na državljanstvo, 2017
Vir: Eurostat (migr_imm1ctz)

Nemčija: največje število priseljencev in izseljencev

Nemčija je leta 2017 poročala o največjem številu priseljencev (917 100), sledili so ji Združeno kraljestvo (644 200), Španija (532 100), Francija (370 000) in Italija (343 400). Nemčija je leta 2017 poročala tudi o največjem številu izseljencev (560 700), sledili pa so ji Španija (368 900), Združeno kraljestvo (359 700), Francija (312 600), Romunija (242 200) in Poljska (218 500). Leta 2017 je 22 držav članic EU poročalo o številčnejšem priseljevanju kot izseljevanju, vendar je bilo v Bolgariji, na Hrvaškem, v Latviji, Litvi, na Poljskem in v Romuniji izseljencev več kot priseljencev.

Slika 1: Priseljenci, 2017
(na 1 000 prebivalcev)
Vir: Eurostat (migr_imm1ctz) in (migr_pop1ctz)

Glede na število rezidenčnih prebivalcev so bile leta 2017 najvišje stopnje priseljevanja na Malti (46 priseljencev na 1 000 oseb), sledil pa ji je Luksemburg (41 priseljencev na 1 000 oseb) – glej Sliko 1. Kar zadeva izseljevanje, so bile leta 2017 najvišje stopnje sporočene za Luksemburg (23 izseljencev na 1 000 oseb), Ciper (18 izseljencev na 1 000 oseb), Litvo (17 izseljencev na 1 000 oseb) in Malto (15 izseljencev na 1 000 oseb).

Slika 2: Porazdelitev priseljencev glede na državljanstvo, 2017
(% vseh priseljencev)
Vir: Eurostat (migr_imm2ctz)

Največji delež nacionalnih priseljencev v Romuniji, najmanjši pa v Luksemburgu

Leta 2017 je bil relativni delež nacionalnih priseljencev (priseljencev z državljanstvom države članice EU, v katero so se preselili) v skupnem številu priseljencev največji v Romuniji (82 % vseh priseljencev), na Poljskem (63 %), Slovaškem (60 %), Portugalskem (55 %), v Bolgariji (51 %) in na Hrvaškem (51 %). Samo v teh državah članicah EU je bila več kot polovica skupnega števila priseljencev nacionalnih priseljencev – glej Sliko 2. Nasprotno pa je delež nacionalnih priseljencev v Luksemburgu leta 2017 znašal samo 5 % vseh priseljencev.

Tabela 2: Priseljevanje glede na državo rojstva, 2017
Vir: Eurostat (migr_imm3ctb)

Informacije o državljanstvu se pogosto uporabljajo za preučevanje priseljencev tujega rodu. Ker pa se lahko državljanstvo v življenju osebe spremeni, je koristno tudi, da se informacije analizirajo glede na državo rojstva. Relativni delež priseljencev, rojenih v državi sedanjega prebivališča, v skupnem številu priseljencev je bil največji v Romuniji (54 % vseh priseljencev), sledili pa sta ji Bolgarija (49 %) in Estonija (44 %). Nasprotno pa je Luksemburg leta 2017 poročal o razmeroma majhnih deležih priseljencev, rojenih v državi sedanjega prebivališča, in sicer jih je bilo manj kot 5 % vseh priseljencev.

Tabela 3: Priseljevanje glede na prejšnjo državo prebivališča, 2017
Vir: Eurostat (migr_imm5prv)

Predhodno prebivališče: leta 2017 je v EU prišlo 2,4 milijona priseljencev

Leta 2017 se je v EU-28 po ocenah priselilo 2,4 milijona oseb iz držav nečlanic EU. Poleg tega se je 1,9 milijona ljudi, ki so predhodno prebivali v eni državi članici EU, preselilo v drugo državo članico.

Analiza glede na predhodno prebivališče kaže, da je Luksemburg poročal o največjem deležu priseljencev iz druge države članice EU (94 % vseh priseljencev leta 2017), sledili pa sta mu Slovaška (79 %) in Romunija (69 %); o razmeroma majhnih deležih so poročale Italija (22 % vseh priseljencev) ter Slovenija, Švedska in Španija (28 %) – glej Tabelo 3.

Slika 3: Priseljenci glede na spol, 2017
(% vseh priseljencev)
Vir: Eurostat (migr_imm2ctz)

Glede na zastopanost spolov je bilo leta 2017 med priseljenci v državah članicah EU nekoliko več moških kot žensk (54 % v primerjavi s 46 %). Država članica, ki je poročala o največjem deležu moških priseljencev, je bila Litva (70 %); nasprotno pa je Irska poročala o največjem deležu priseljenk (53 %).

Slika 4: Starostna struktura priseljencev glede na državljanstvo, EU, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_imm2ctz)

Polovica priseljencev je bila mlajša od 28 let

Priseljenci v države članice EU so bili leta 2017 v povprečju precej mlajši od celotne rezidenčne populacije v ciljni državi. Povprečna starost celotnega prebivalstva EU-28 je 1. januarja 2018 znašala 43,1 leta, povprečna starost priseljencev v EU-28 v letu 2017 pa 28,3 leta.

Tabela 4: Populacija tujih državljanov glede na skupino državljanstva, 1. januar 2018
Vir: Eurostat (migr_pop1ctz)

Migrantsko prebivalstvo: v EU je 1. januarja 2018 živelo 22,3 milijona nedržavljanov EU

V državah članicah EU je 1. januarja 2018 prebivalo 22,3 milijona ljudi z državljanstvom države nečlanice, kar je 4,4 % prebivalstva EU-28. Poleg tega je 1. januarja 2018 17,6 milijona oseb živelo v eni državi članici EU, imelo pa državljanstvo druge države članice EU.

V absolutnem smislu je bilo največje število tujih državljanov, ki so 1. januarja 2018 živeli v državah članicah EU, ugotovljeno v Nemčiji (9,7 milijona oseb), Združenem kraljestvu (6,3 milijona), Italiji (5,1 milijona), Franciji (4,7 milijona) in Španiji (4,6 milijona). Tuji državljani v teh petih državah članicah so skupaj predstavljali 76 % celotnega števila tujih državljanov v vseh državah članicah EU, hkrati pa je imelo navedenih pet držav članic 63-odstotni delež prebivalstva EU-28.

V večini držav članic so tuji prebivalci nedržavljani EU

Belgija, Irska, Ciper, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Romunija, Slovaška in Združeno kraljestvo so bili 1. januarja 2018 edine države članice EU, v katerih so bili tuji državljani predvsem državljani druge države članice. To pomeni, da so bili v večini držav članic EU tuji državljani večinoma državljani držav nečlanic (glej Tabelo 5). V primeru Latvije in Estonije je delež državljanov iz držav nečlanic precej velik zaradi velikega števila priznanih nedržavljanov (predvsem državljanov nekdanje Sovjetske zveze, ki imajo stalno prebivališče v navedenih državah, vendar niso pridobili nobenega drugega državljanstva).

Slika 5: Delež tujih državljanov med rezidenčnim prebivalstvom, 1. januar 2018
(%)
Vir: Eurostat (migr_pop1ctz)

Največji delež tujega prebivalstva v Luksemburgu, najmanjši v Romuniji

V relativnem smislu je bila država članica EU z največjim deležem tujih državljanov Luksemburg, saj so tam tuji državljani predstavljali 48 % celotnega prebivalstva. Velik delež tujih državljanov (10 % ali več rezidenčnega prebivalstva) je bil ugotovljen tudi na Cipru, v Avstriji, Estoniji, na Malti, v Latviji, Belgiji, na Irskem in v Nemčiji. Nasprotno pa so tuji državljani predstavljali manj kot 1 % prebivalstva na Poljskem in v Romuniji (0,6 % v obeh državah) ter Litvi (0,9 %).

Tabela 5: Prebivalstvo, rojeno v tujini, glede na državo rojstva, 1. januar 2018
Vir: Eurostat (migr_pop3ctb)

Kar zadeva državo rojstva, je 1. januarja 2018 v državah članicah EU živelo 38,2 milijona ljudi, ki so bili rojeni zunaj EU-28, medtem ko je bilo 21,8 milijona oseb rojenih v drugi državi članici EU, kot je tista, v kateri so prebivali. Samo na Irskem, Cipru, v Luksemburgu, na Madžarskem, Malti in Slovaškem je bilo število oseb, rojenih v drugih državah članicah EU, večje od števila oseb, rojenih zunaj EU-28.

Tabela 6: Glavne države državljanstva in rojstva tujega prebivalstva/prebivalstva, rojenega v tujini, 1. januar 2018
(v absolutnih številkah in kot delež celotnega tujega prebivalstva/prebivalstva, rojenega v tujini)
Vir: Eurostat (migr_pop1ctz) in (migr_pop3ctb)

Tabela 6 vsebuje povzetek petih glavnih skupin tujih državljanstev in tujih držav rojstva za države članice EU in države Efte (glede na razpoložljivost podatkov).

Slika 6: Število državljanov EU, ki imajo običajno prebivališče v drugih državah EU, od 1. januarja 2018
(v milijonih)
Vir: Eurostat (migr_pop1ctz)

Romunski, poljski, italijanski, portugalski in britanski državljani so leta 2018 predstavljali pet največjih skupin državljanov EU, ki so živeli v drugih državah članicah EU (glej Sliko 6).

Slika 7: Starostna struktura populacij državljanov zadevne države in tujih državljanov, EU-28, 1. januar 2018
(%)
Vir: Eurostat (migr_pop2ctz)

Tuji državljani so mlajši od državljanov zadevne države

Analiza starostne strukture prebivalstva kaže, da je bila populacija tujih državljanov v EU-28 kot celoti mlajša od nacionalne populacije. Razvrstitev tujih državljanov po starosti v primerjavi z državljani zadevne države kaže na večji delež razmeroma mladih delovno sposobnih odraslih. Povprečna starost nacionalnega prebivalstva v EU-28 je 1. januarja 2018 znašala 44 let, medtem ko je bila povprečna starost tujih državljanov, ki so živeli v EU, 36 let.


Slika 8: Število oseb, ki so pridobile državljanstvo države članice EU, EU-28, 2009–2017 (1 000)
Vir: Eurostat (migr_acq)


Pridobitev državljanstva: Države članice EU so leta 2017 podelile državljanstvo 825 000 osebam

Število ljudi, ki so pridobili državljanstvo, se je leta 2017 zmanjšalo za 17 %


Leta 2017 je državljanstvo ene od držav članic EU pridobilo 825 400 ljudi, kar pomeni 17-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2016. V letu 2017 je največ oseb pridobilo državljanstvo v Italiji, in sicer 146 600 (ali 18 % skupnega števila v EU-28). Po največjem številu oseb, ki so pridobile državljanstvo, sledijo Združeno kraljestvo (123 100), Nemčija (115 400), Francija (114 300) in Švedska (68 900).

V absolutnem smislu je bilo največje povečanje v primerjavi z letom 2016 opaženo na Švedskem, saj je bilo švedsko državljanstvo podeljeno 7 600 rezidentom več, sledila pa je Belgija (5 500). Nasprotno je bilo največje zmanjšanje v absolutnem smislu ugotovljeno v Španiji (špansko državljanstvo je dobilo 84 400 manj oseb kot leta 2016), sledila pa sta ji Italija (55 000) in Združeno kraljestvo (26 300).

Tabela 7: Pridobitev državljanstva glede na skupino prejšnjega državljanstva v EU-28 in državah Efte, 2017
Vir: Eurostat (migr_acq)

Približno 673 000 državljanov držav nečlanic, ki so prebivali v državi članici EU, je leta 2017 pridobilo državljanstvo EU, kar ustreza 22-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2016. Tako je bilo 82 % vseh oseb, ki so leta 2017 pridobile državljanstvo ene od držav članic EU, državljanov držav nečlanic. Ti novi državljani EU-28 so bili predvsem iz Afrike (27 % celotnega števila pridobljenih državljanstev), Evrope zunaj EU-28 (21 %), Azije (21 %) ter Severne in Južne Amerike (11 %). Državljanstvo druge države članice EU je pridobilo 137 800 državljanov držav članic EU, kar pomeni 17 % celotnega števila. V absolutnem smislu so bile glavne skupine državljanov EU-28, ki so pridobili državljanstvo druge države članice EU, Romuni, ki so postali državljani Italije (8 000 oseb) ali Nemčije (4 300 oseb), Poljaki, ki so postali državljani Združenega kraljestva (7 100 oseb) ali Nemčije (6 300 oseb), Britanci, ki so postali državljani Nemčije (6 900 oseb) ali Francije (1 700 oseb), in Italijani, ki so postali državljani Nemčije (4 200 oseb) ali Združenega kraljestva (3 500 oseb).

V Luksemburgu in na Madžarskem je bila večina novih državljanstev podeljena državljanom druge države članice EU. V primeru Luksemburga so največji delež pomenili portugalski državljani, ki so jim sledili francoski, britanski, italijanski in belgijski državljani, medtem ko so bili v primeru Madžarske državljani EU, ki so pridobili državljanstvo, skoraj izključno Romuni.

Kot v prejšnjih letih so bili leta 2017 največja skupina novih državljanov držav članic EU državljani Maroka (67 900, kar ustreza 8,2 % vseh podeljenih državljanstev), sledili so jim državljani Albanije (58 900 ali 7,1 %), Indije (31 600 ali 3,8 %), Turčije (29 900 ali 3,6 %) in Pakistana (23 100 ali 2.8 %). V primerjavi z letom 2016 se je število maroških državljanov, ki so pridobili državljanstvo ene od držav članic EU, zmanjšalo za 33 %. Največji delež Maročanov je novo državljanstvo pridobil v Italiji (33 %), Španiji (25 %) ali Franciji (25 %) največji delež Albancev pa v Grčiji (51 %) ali Italiji (46 %). Večina Indijcev (52 %) je pridobila britansko državljanstvo, približno polovica Turkov nemško državljanstvo (50 %) in skoraj polovica Pakistancev britansko državljanstvo (45 %).


Slika 9: Stopnja naturalizacije (pridobitev državljanstva na 100 tujih rezidentov), 2017
Vir: Eurostat (migr_acq) in (migr_pop1ctz)

Najvišji stopnji naturalizacije na Švedskem in v Romuniji

Eden od pogosto uporabljenih kazalnikov je „stopnja naturalizacije“, ki je tu opredeljena kot razmerje med celotnim številom odobrenih državljanstev in stanjem populacije tujih rezidentov na začetku istega leta. Država članica EU z najvišjo stopnjo naturalizacije leta 2017 je bila Švedska (8,2 pridobitve na 100 tujih rezidentov), sledili sta ji Romunija in Finska (5,9 oziroma 5,0 pridobitve na 100 tujih rezidentov).


Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Izseljevanje je zlasti težko izmeriti. Težje je nadzirati ljudi, ki odhajajo iz države, kot tiste, ki vanjo prihajajo, saj je za migranta zelo pogosto pomembnejša komunikacija o njegovi migraciji z organi države prejemnice kot pa z organi države, ki jo zapušča. Analiza, ki primerja podatke o priseljevanju in izseljevanju iz držav članic EU (statistično zrcaljenje) za leto 2017, je potrdila, da to velja za številne države – zato se ta članek osredotoča na podatke o priseljevanju.

Eurostat pripravlja statistiko v zvezi z različnimi vprašanji, povezanimi z mednarodnimi migracijskimi tokovi, stanjem prebivalstva tujih državljanov in pridobitvijo državljanstva. Podatki se zbirajo letno, Eurostatu pa jih predložijo nacionalni statistični organi držav članic EU.

Pravni viri

Od leta 2008 zbiranje podatkov o migracijah in mednarodni zaščiti temelji na Uredbi št. 862/2007, analiza in sestava držav članic EU, držav Efte in držav kandidatk na dan 1. januarja referenčnega leta pa sta navedeni v Izvedbeni uredbi št. 351/2010. Ta določa osnove statistike o mednarodnih migracijskih tokovih, stanju prebivalstva tujih državljanov, pridobitvi državljanstva, dovoljenjih za bivanje, azilu ter ukrepih proti nezakonitemu vstopu in bivanju. Čeprav države članice EU lahko še naprej uporabljajo kakršne koli ustrezne podatkovne vire glede na nacionalno razpoložljivost in prakse, morajo statistični podatki, zbrani na podlagi uredbe, temeljiti na skupnih opredelitvah in pojmih. Večina držav članic EU pri pripravi svoje statistike uporablja vire upravnih podatkov, kot so registri prebivalstva, registri tujih državljanov, registri dovoljenj za bivanje ali delovnih dovoljenj, registri zdravstvenega zavarovanja in davčni registri. Nekatere države pri pripravi statistik na področju migracij uporabljajo statistično zrcaljenje, vzorčne raziskave ali ocenjevalne metode. Izvajanje uredbe naj bi izboljšalo razpoložljivost in primerljivost statistik na področju migracij.

Kot je navedeno v členu 2(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 862/2007, se štejejo priseljenci, ki na ozemlju države članice EU prebivajo (ali se pričakuje, da bodo prebivali) vsaj 12 mesecev, in izseljenci, ki živijo v tujini več kot 12 mesecev. Podatki, ki jih zbira Eurostat, se torej nanašajo na migracije za vsaj 12-mesečno obdobje: migranti torej vključujejo osebe, ki so se preselile za vsaj eno leto, in osebe, ki so se preselile za stalno. Eurostat zbira podatke o pridobitvah državljanstva na podlagi določb člena 3(1)(d) Uredbe (ES) št. 862/2007, ki določa: „Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o številu […] oseb z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice, ki so v referenčnem letu pridobile državljanstvo države članice […], pri čemer se podatki razčlenijo po […] prejšnjem državljanstvu zadevnih oseb in po tem, ali je bila oseba prej brez državljanstva.“

Opredelitev pojmov

Starost: Za določanje starosti v okviru migracijskih tokov se podatki o starosti za leto 2017 v vseh državah članicah EU nanašajo na dopolnjeno starost anketirancev v referenčnem letu ali starost, ki jo bodo dopolnili do izteka referenčnega leta, razen podatkov za Irsko, Grčijo, Avstrijo, Malto, Romunijo, Slovenijo in Združeno kraljestvo (kjer se podatki nanašajo na dopolnjeno starost anketirancev ali na njihov zadnji rojstni dan). Za določanje starosti v okviru pridobivanja državljanstva se podatki o starosti za leto 2017 v vseh državah članicah EU nanašajo na dopolnjeno starost anketirancev v referenčnem letu ali starost, ki jo bodo dopolnili do izteka referenčnega leta, razen podatkov za Nemčijo, Grčijo, Irsko, Avstrijo, Litvo, Malto, Romunijo, Slovenijo in Združeno kraljestvo (kjer se podatki nanašajo na dopolnjeno starost anketirancev ali na njihov zadnji rojstni dan).

Države članice in države Efte glede na vključitev/izključitev prosilcev za azil in beguncev v podatke o prebivalstvu, ki so jih sporočile Eurostatu v okviru združenega zbiranja demografskih podatkov v referenčnem letu 2017

Prebivalstvo dne 1. 1. 2018 Vključeno Izključeno
Prosilci za azil z običajnim bivališčem vsaj 12 mesecev Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Združeno kraljestvo, Norveška, Švica Bolgarija, Češka, Danska, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Islandija, Lihtenštajn
Begunci z običajnim bivališčem vsaj 12 mesecev Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica

Opomba: Norveška (prosilci za azil in begunci brez dovoljenja za bivanje niso vključeni)


Države članice in države Efte glede na vključitev/izključitev prosilcev za azil in beguncev v podatke o migracijah, ki so jih sporočile Eurostatu v okviru združenega zbiranja demografskih podatkov v referenčnem letu 2017

Migracije v letu 2017 Vključeno Izključeno
Prosilci za azil z običajnim bivališčem vsaj 12 mesecev Belgija, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Združeno kraljestvo, Švica, Norveška Bolgarija, Češka, Danska, Irska, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Islandija, Lihtenštajn
Begunci z običajnim bivališčem vsaj 12 mesecev Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica

Opomba: Norveška (prosilci za azil in begunci brez dovoljenja za bivanje niso vključeni); Irska (begunci, ki ne živijo v zasebnem gospodinjstvu, niso vključeni)

Begunec: Izraz se ne nanaša le na osebe, ki jim je dodeljen status begunca (kot je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2011/95/ES v smislu člena 1 Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967), ampak tudi na osebe, ki jim je bil dodeljen status subsidiarne zaščite (v skladu s členom 2(g) Direktive 2011/95/ES), in osebe, vključene v odločitev o odobritvi dovoljenja za bivanje iz humanitarnih razlogov v skladu z nacionalno zakonodajo o mednarodni zaščiti.

Prosilec za azil: Prošnje za azil, vložene prvič, se nanašajo na posamezno državo in niso časovno omejene. Prosilec za azil lahko torej v neki državi prvič vloži prošnjo in nato ponovno kot prosilec, ki prvič vlaga prošnjo, v kateri koli drugi državi. Če prosilec za azil po kakršnem koli obdobju ponovno vloži prošnjo v isti državi, se ne obravnava znova kot prosilec, ki prvič vlaga prošnjo.

Stopnja naturalizacije: Pri uporabi izraza „stopnja naturalizacije“ je potrebna previdnost, ker števec vključuje vse načine pridobitev in ne samo naturalizacije upravičenih rezidenčnih tujih državljanov, imenovalec pa vključuje vse tuje državljane in ne tujih državljanov, ki so upravičeni do naturalizacije.

Ozadje

Državljani držav članic EU lahko svobodno potujejo in se gibajo znotraj notranjih meja EU. Migracijske politike znotraj EU v zvezi z državljani držav nečlanic se vse bolj ukvarjajo s tem, kako pritegniti določen profil migrantov, pogosto zato, da bi se tako ublažile posledice pomanjkanja specifično usposobljene delovne sile. Selekcija se lahko izvaja na podlagi jezikovne usposobljenosti, delovnih izkušenj, izobrazbe in starosti. Druga možnost pa je, da izbor naredijo delodajalci in je tako delovno mesto migrantom ob prihodu že zagotovljeno.

Poleg politik za spodbujanje zaposlovanja se politika priseljevanja pogosto osredotoča na dve področji: preprečevanje nedovoljene migracije in nezakonitega zaposlovanja migrantov, ki nimajo delovnega dovoljenja, ter spodbujanje integracije priseljencev v družbo. V EU se znatna sredstva namenjajo boju proti tihotapljenju ljudi in mrežam trgovine z ljudmi.

Pri Evropski komisiji je za evropsko migracijsko politiko pristojen Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve. Leta 2005 je Evropska komisija ponovno sprožila razpravo o nujnosti skupnega svežnja pravil za sprejem ekonomskih migrantov z Zeleno knjigo o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije (COM(2004) 811 final), na podlagi tega pa je bil konec leta 2005 sprejet Načrt politike zakonitega priseljevanja (COM(2005) 669 final). Julija 2006 je sprejela Sporočilo o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav (COM(2006) 402 final), katerega namen je vzpostaviti ravnotežje med varnostjo in temeljnimi pravicami posameznikov v vseh fazah procesa nezakonitega priseljevanja. Septembra 2007 je predstavila Tretje letno poročilo o migraciji in vključevanju (COM(2007) 512 final). Sporočilo Evropske komisije, sprejeto oktobra 2008, je poudarilo pomen krepitve globalnega pristopa k vprašanju migracij: izboljšanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja (COM(2008) 611 final) kot vidika zunanje in razvojne politike. Stockholmski program, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad EU decembra 2009, določa okvir in vrsto načel za stalni razvoj evropskih politik o pravosodju in notranjih zadevah v obdobju 2010–2014, vprašanja v zvezi z migracijo pa predstavljajo jedro tega programa. Da bi omogočila dogovorjene spremembe, je Evropska komisija leta 2010 sprejela Akcijski načrt za izvajanje stockholmskega programa – Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope (COM(2010) 171 final).

Evropska komisija je maja 2013 objavila „Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2013“ (COM(2013) 269 final). V njem je bilo zapisano, da državljanstvo EU državljanom omogoča nove pravice in možnosti. Najbolj se povezuje s pravico do prostega gibanja in prebivanja znotraj EU. Glede na sodobno tehnologijo in dejstvo, da je zdaj lažje potovati, svoboda gibanja omogoča Evropejcem, da širijo svoja obzorja preko nacionalnih mej, kratkoročno ali dolgoročno zapustijo svojo državo ter prosto potujejo med državami članicami EU in svojo lastno državo zaradi službe, študija, usposabljanja, iz poslovnih ali zasebnih razlogov ali zaradi nakupovanja v tujini. Prosto gibanje krepi družbeno in kulturno interakcijo znotraj EU ter oblikuje tesnejše odnose med državljani EU. Poleg tega lahko ustvari vzajemne gospodarske koristi za podjetja in potrošnike, vključno s tistimi, ki ostanejo v domači državi, saj EU postopoma odpravlja notranje ovire.

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila Evropsko agendo o migracijah (COM(2015) 240 final), v kateri so opisani takojšnji ukrepi, ki bodo sprejeti za odziv na krizne razmere v Sredozemlju, in ukrepi, ki jih bo treba v prihodnjih letih sprejeti za boljše upravljanje vseh vidikov migracije.

Aprila 2017 je bilo objavljeno letno poročilo o priseljevanju in azilu (2016) (v angleščini) Evropske migracijske mreže (v angleščini). Zagotavlja pregled glavnega pravnega razvoja in razvoja politik v EU kot celoti in sodelujočih državah. To je celovit dokument, ki zajema vse vidike migracijske in azilne politike Generalnega direktorata za migracije in notranje zadeve (v angleščini) ter agencij EU.

Posodobljena Evropska agenda o migracijah, ki je bila objavljena 15. novembra 2017, se je osredotočila na begunsko krizo, skupno vizumsko politiko in schengensko območje. Obravnavane zadeve so vključevale preselitve in premestitve, finančno podporo Grčiji in Italiji ter objekte za begunce. Cilji so vključevali omogočanje beguncem, da vstopijo v Evropo po zakonitih in varnih poteh, zagotavljanje, da si države članice pravično delijo odgovornost premestitve, ter vključevanje migrantov na lokalni in regionalni ravni.

Evropska komisija je 24. julija 2018 objavila nekaj informativnih pregledov, v katerih je poudarjen pomen sodelovanja in učinkovitosti. Razvoj nadzorovanih središč na ozemlju EU bi temeljil na pristopu skupnih prizadevanj držav članic. Koncept regionalnih platform za izkrcavanje bi vključeval tesno sodelovanje z zadevnimi tretjimi državami.

Komisija je 4. decembra 2018 objavila Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah, ki vsebuje pregled napredka in pomanjkljivosti pri izvajanju evropske agende o migracijah. Poročilo, ki se osredotoča na vprašanje, kako podnebne spremembe ter demografski in ekonomski dejavniki ustvarjajo nove razloge, ki silijo ljudi v selitve, je potrdilo, da so dejavniki, na katerih temelji migracijski pritisk na Evropo, strukturni, zaradi česar je še toliko nujnejše učinkovito in enotno obravnavanje zadeve.

Nekatera od najpomembnejših pravnih besedil, ki so bila sprejeta na področju priseljevanja, so:

Zakonodajni dokumenti – European Agenda on Migration (v angleščini)

Gradivo za novinarje – European Agenda on Migration (v angleščini)

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave






Migration and acquisition of citizenship data
International migration (t_migr_int)
Immigration (tps00176)
Emigration (tps00177)
Acquisition of citizenship (tps00024)
Population (t_demo_pop)
Population without the citizenship of the reporting country (tps00157)
Foreign-born population (tps00178)
Acquisition of citizenship (tps00024)
Migration and migrant population data
Immigration (migr_immi)
Immigration by age and sex (migr_imm8)
Immigration by five year age group, sex, and citizenship (migr_imm1ctz)
Immigration by five year age group, sex and country of birth (migr_imm3ctb)
Immigration by age , sex and broad group of citizenship (migr_imm2ctz)
Immigration by age, sex and broad group of country of birth (migr_imm4ctb)
Immigration by sex, citizenship and broad group of country of birth (migr_imm6ctz)
Immigration by sex, country of birth and broad group of citizenship (migr_imm7ctb)
Immigration by five year age group, sex, and country of previous residence (migr_imm5prv)
Immigration by age group, sex and level of human development of the country of citizenship (migr_imm9ctz)
Immigration by age group, sex and level of human development of the country of birth (migr_imm10ctb)
Immigration by age group, sex and level of human development of the country of previous residence (migr_imm11prv)
Emigration (migr_emi)
Emigration by age and sex (migr_emi2)
Emigration by five year age group, sex and citizenship (migr_emi1ctz)
Emigration by five year age group, sex and country of birth (migr_emi4ctb)
Emigration by five year age group, sex, and country of next usual residence (migr_emi3nxt)
Acquisition and loss of citizenship (migr_acqn)
Acquisition of citizenship by sex, age group and former citizenship (migr_acq)
Residents who acquired citizenship as a share of residents non-citizens by former citizenship and sex(%) (migr_acqs)
Acquisition of citizenship by sex, age group and level of human development of former citizenship (migr_acq1ctz)
Loss of citizenship by sex and new citizenship (migr_lct)
Population (demo_pop)
Population on 1 January by age, sex and broad group of citizenship (migr_pop2ctz)
Population on 1 January by age group, sex and citizenship (migr_pop1ctz)
Population on 1 January by age group, sex and country of birth (migr_pop3ctb)
Population on 1 January by age, sex and broad group of country of birth (migr_pop4ctb)
Population on 1 January by sex, citizenship and broad group of country of birth (migr_pop5ctz)
Population on 1 January by sex, country of birth and broad group of citizenship (migr_pop6ctb)
Population on 1 January by age group, sex and level of human development of the country of citizenship (migr_pop7ctz)
Population on 1 January by age group, sex and level of human development of the country of birth (migr_pop8ctb)
EU and EFTA citizens who are usual residents in another EU/EFTA country as of 1 January (migr_pop9ctz)