Stanovanjska statistika


Podatki pridobljeni maja 2018.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2019.

Poudarki

Leta 2016 je večina prebivalstva v vsaki državi članici EU živela v lastniških stanovanjih, pri čemer je ta delež znašal od 52 % v Nemčiji do 96 % v Romuniji.

Leta 2016 je šestina prebivalstva EU živela v prenaseljenih stanovanjih; najvišja stopnja med državami članicami je bila zajeta v Romuniji (48,4 %).

Po vsej EU je leta 2016 zaradi hude stanovanjske prikrajšanosti trpel približno eden od 20 prebivalcev.

V EU je bila leta 2016 preobremenjenost s stanovanjskimi stroški pri najemnikih, ki so najemali po tržnih cenah, največja v Grčiji: 84,6 % najemnikov je več kot 40 % svojega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka porabilo za nastanitev. Povprečje EU je znašalo 28,0 %.

Overcrowding rate, 2016

Ta članek vsebuje pregled nedavne stanovanjske statistike v državah Evropske unije (EU), treh državah Efte in treh državah kandidatkah, s posebnim poudarkom na vrstah stanovanj, stanovanjskem razmerju (lastništvo oziroma najem), kakovosti in dostopnosti nastanitve.

Ustrezna nastanitev po dostopni ceni v varnem okolju je osnovna človekova potreba in po mnenju mnogih človekova pravica. Izpolnjevanje te potrebe, ki bi verjetno ublažilo revščino in socialno izključenost, je v številnih evropskih državah še vedno oteženo.

Celotni članek

Vrsta stanovanja

Leta 2016 je dobre štiri desetine oseb (41,8 %) v EU-28 živelo v stanovanjih, skoraj četrtina (23,9 %) v dvojčkih in malo več kot tretjina (33,6 %) v samostojnih hišah (glej Sliko 1). Delež oseb, ki živijo v stanovanjih, je bil med državami članicami EU največji v Španiji, Latviji (v obeh 66,1 %) in Estoniji (62,0 %), podoben delež oseb pa je v stanovanjih živel tudi v Švici (62,7 %). Največji delež oseb, ki živijo v dvojčkih, pa je bil zajet v Združenem kraljestvu (60,1 %), na Nizozemskem (58,4 %) in Irskem (52,4 %); samo v teh državah članicah sta v dvojčkih živeli več kot dve petini prebivalcev. Delež oseb, ki živijo v samostojnih hišah, je bil največji na Hrvaškem (71,0 %), v Sloveniji (65,5 %), na Madžarskem (62,8 %) in v Romuniji (61,9 %); tudi nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (72,9 %), Srbija (64,2 %) in Norveška (59,9 %) so poročale, da velik delež njihovega prebivalstva živi v samostojnih hišah.

Slika 1: Razporeditev prebivalstva po vrsti stanovanja, 2016
(v % prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_lvho01)

Stanovanjsko razmerje

Leta 2016 je v lastniškem stanovanju s posojilom ali hipoteko živela več kot četrtina (26,6 %) prebivalstva EU-28, medtem ko sta več kot dve petini (42,6 %) prebivalstva živeli v lastniškem stanovanju brez posojila ali hipoteke. V EU-28 je tako v lastniških stanovanjih živelo sedem desetin (69,2 %) oseb, 19,9 % je bilo najemnikov v stanovanjih z najemnino po tržni ceni, 10,8 % najemnikov pa je živelo v stanovanjih, za katera so plačevali znižano najemnino ali pa jim za nastanitev ni bilo treba plačevati.

Leta 2016 je več kot polovica prebivalstva v vsaki državi članici EU (glej Sliko 2) živela v lastniških stanovanjih, pri čemer je ta delež znašal od 51,7 % prebivalstva v Nemčiji do 96,0 % v Romuniji. Torej delež najemnikov v nobeni državi članici EU ni presegel deleža oseb, ki živijo v lastniških stanovanjih. Nasprotno je bil v Švici delež oseb, ki so živele v najemniških stanovanjih, večji od deleža oseb, ki so živele v lastniških stanovanjih, saj je bilo približno 57,5 % prebivalcev najemnikov. Na Nizozemskem (61,0 %) in Švedskem (54,8 %) je več kot polovica prebivalstva živela v lastniških stanovanjih, za katera odplačujejo posojila ali hipoteko; to je veljalo tudi za Islandijo (63,9 %) in Norveško (62,3 %).

Slika 2: Razporeditev prebivalstva po stanovanjskem razmerju, 2016
(v % prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_lvho02)


Delež oseb, ki živijo v najemniških stanovanjih, za katera plačujejo najemnino po tržni ceni, je bil leta 2016 manjši od 10,0 % v 11 državah članicah EU. V nasprotju s temi državami sta skoraj dve petini prebivalstva v Nemčiji (39,8 %) in na Danskem (37,9 %) živeli v najemniških stanovanjih z najemnino po tržni ceni, enako pa velja za približno tri desetine prebivalstva na Švedskem (34,0 %), Nizozemskem (30,3 %) in v Avstriji (29,7 %) ter približno eno petino v Luksemburgu (21,5 %), Grčiji (20,8 %) in Belgiji (20,0 %). Delež prebivalcev, ki so živeli v najemniških stanovanjih z najemnino po tržni ceni, je bil še večji v Švici, kjer je zajemal malo več kot polovico (50,2 %). Delež prebivalcev, ki živijo v stanovanjih z znižano najemnino ali pa jim za nastanitev ni treba plačevati, je bil v vseh državah članicah EU in šestih državah nečlanicah, za katere so prikazani podatki, manjši od 20,0 %.

Kakovost nastanitve

Eden od ključnih dejavnikov pri ocenjevanju kakovosti nastanitve je zadostna prostornost bivališča. Stopnja prenaseljenosti stanovanj pomeni delež ljudi, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, ter se meri glede na število razpoložljivih sob na gospodinjstvo, velikost gospodinjstva, starost članov gospodinjstva in družinske razmere.

Leta 2016 je 16,6 % prebivalstva EU-28 živelo v prenaseljenih stanovanjih (glej Sliko 3). Najvišja stopnja prenaseljenosti stanovanj med državami članicami EU je bila zajeta v Romuniji (48,4 %), stopnji nad 50 % sta bili zajeti v Srbiji (55,5 %) in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (50,1 %), razmeroma visoko stopnjo prenaseljenosti (46,0 %, podatki za leto 2015) pa je zajela tudi Turčija. Za razliko od teh držav so Ciper (2,4 %), Malta (2,9 %), Irska (3,2 %), Belgija (3,7 %) in Nizozemska (4,0 %) zajele najnižje stopnje prenaseljenosti, v sedmih drugih državah članicah ter na Norveškem, v Švici in na Islandiji pa je v prenaseljenih stanovanjih živelo manj kot 10,0 % prebivalstva.

Slika 3: Stopnja prenaseljenosti stanovanj, 2016
(v % opredeljenega prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_lvho05a)


Med prebivalstvom, ki mu grozi revščina (tj. med tistimi, ki živijo v gospodinjstvih, kjer je bil ekvivalentni razpoložljivi dohodek na osebo nižji od 60 % nacionalne mediane), je leta 2016 stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU-28 znašala 29,5 %, kar je približno 12,9 odstotne točke več od stopnje za celotno prebivalstvo. Najvišje stopnje prenaseljenosti med prebivalstvom, ki mu je grozila revščina, so bile zajete v Romuniji (60,6 %), na Poljskem (59,2 %), Madžarskem (54,7 %), Slovaškem (54,2 %) in v Bolgariji (51,1 %); tudi Turčija (71,8 %, podatki za leto 2015), Srbija (65,0 %) in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (63,6 %) so poročale o visokih stopnjah prenaseljenosti med prebivalstvom, ki mu je grozila revščina. Po drugi strani so bile najnižje stopnje prenaseljenosti za osebe, ki jim je grozila revščina, zajete na Cipru (5,7 %), Irskem (6,0 %) in Malti (7,5 %); samo te države članice EU so poročale o manj kot desetini oseb, ki jim je grozila revščina in so živele v razmerah prenaseljenosti (glej Sliko 3).

Poleg prenaseljenosti stanovanj se pri oblikovanju popolnejšega kazalnika kakovosti nastanitve upoštevajo tudi nekateri drugi vidiki stanovanjske prikrajšanosti, kot so stanovanja brez kopalnice ali stranišča, stanovanja s streho, ki pušča, ali pretemna stanovanja. Stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti pomeni delež prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih, ki hkrati izpolnjujejo vsaj eno od navedenih meril stanovanjske prikrajšanosti.

V EU-28 je hudo stanovanjsko prikrajšanost leta 2016 trpelo 4,8 % prebivalstva (glej Sliko 4). V štirih državah članicah EU se je leta 2016 več kot desetina prebivalstva spopadala s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Bolgarija je zajela stopnjo 11,6 %, še višje stopnje pa so bile zajete v Latviji (14,6 %) in na Madžarskem (16,9 %) ter v Romuniji, ki je zajela najvišjo stopnjo, saj se je s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo spopadala skoraj ena od petih oseb (19,8 %). Nasprotno se je leta 2016 s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo spopadal 1,0 % ali manj prebivalstva na Finskem in Irskem.

Slika 4: Huda stanovanjska prikrajšanost, 2015 in 2016
(v % prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_mdho06a)


Skupni delež oseb v EU-28, ki so se spopadale s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo, se je med letoma 2015 in 2016 rahlo zmanjšal (za 0,1 odstotne točke). Med državami članicami EU sta največje povečanje deleža ljudi, ki se spopadajo s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo, sporočili Madžarska in Belgija, in sicer za 1,4 oziroma 1,0 odstotne točke med letoma 2015 in 2016; še večje povečanje pa je bilo ugotovljeno v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, kjer se je stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti zvišala za 2,4 točke. Ta stopnja se je med državami članicami najbolj znižala v Italiji, tj. za 2,0 točke, na Danskem in v Sloveniji pa je bilo zajeto znižanje za 1,1; stopnja na Islandiji se je znižala za 1,0.

Cenovna dostopnost nastanitve

Leta 2016 je 11,1 % prebivalstva EU-28 živelo v gospodinjstvih, ki so porabila 40 % ali več svojega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka za nastanitev (glej Tabelo 1). Delež prebivalcev, katerih stanovanjski stroški so presegali 40 % njihovega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, je bil največji pri najemnikih, ki plačujejo najemnino po tržni ceni (28,0 %) in najmanjši pri osebah, ki živijo v lastniških stanovanjih brez posojila ali hipoteke (5,4 %).

Tabela 1: Stopnja preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški glede na stanovanjsko razmerje, 2016
(v % prebivalstva)
Vir: Eurostat (ilc_lvho07c) in (ilc_lvho07a)


Povprečje na ravni EU-28 zakriva znatne razlike med državami članicami EU: ena skrajnost so številne države, v katerih je razmeroma majhen delež prebivalstva živel v gospodinjstvih s stanovanjskimi stroški, ki so presegali 40 % razpoložljivega dohodka. To velja zlasti za Malto (1,4 %) in Ciper (3,1 %). Drugo skrajnost pa predstavljajo dobri dve petini (40,5 %) prebivalstva v Grčiji in dobra petina (20,7 %) prebivalstva v Bolgariji, ki je za nastanitev porabila več kot 40 % svojega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, ter približno ena šestina prebivalstva v Nemčiji (15,8 %) in na Danskem (15,0 %).

Kar zadeva stanovanjsko razmerje z največjim deležem prebivalcev, katerih stanovanjski stroški so presegli 40 % njihovega razpoložljivega dohodka, tj. najemnikov, ki plačujejo najemnino po tržni ceni, so bile med državami članicami EU prav tako zajete velike razlike, saj so nekatere leta 2016 sporočile zelo velike deleže. V desetih državah članicah je več kot tretjina prebivalcev, ki živijo kot najemniki, ki plačujejo najemnino po tržni ceni, za nastanitev porabila več kot 40 % svojega ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, pri čemer je ta delež prebivalstva presegel dve petini v Španiji (43,0 %), na Hrvaškem (45,2 %) in v Litvi (48,3 %), zajel dobro polovico (50,4 %) prebivalcev v Bolgariji in dosegel 84,6 % v Grčiji.

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Podatki, uporabljeni v tem članku, izhajajo predvsem iz mikropodatkov iz statistike Evropske unije o dohodkih in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi trenutni člani, ki prebivajo na ozemlju zadevne države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih in ustanovah, so na splošno izvzete iz ciljne populacije.Podatki o EU-28 in euroobmočju so povprečja podatkov za države članice, utežena glede na število prebivalcev.

Ozadje

Dom na več načinov vpliva na kakovost življenja v gospodinjstvih: zagotavlja zatočišče, varnost, zasebnost ter prostor za sprostitev, učenje in življenje. Dom je povezan tudi z lokalnim okoljem, in sicer v smislu lahkega dostopa do varstva otrok, izobraževalnih ustanov, zaposlitve, možnosti za rekreacijo, trgovin, javnih storitev itd. Financiranje nastanitve z nakupom ali najemom je pomembno vprašanje za številna gospodinjstva, ki je pogosto povezano s kakovostjo nastanitve.

EU nima nikakršnih posebnih pristojnosti v zvezi z vprašanjem nastanitve; to področje je v pristojnosti nacionalnih vlad, ki oblikujejo svojo stanovanjsko politiko. Kljub temu se številne države članice EU spopadajo s podobnimi izzivi: na primer, kako prenoviti stanovanja, kako načrtovati širjenje mestnega območja in se spoprijemati z njim, kako spodbujati trajnostni razvoj, kako pomagati mladim in prikrajšanim skupinam pri vstopanju na stanovanjski trg ter kako spodbujati energijsko učinkovitost med lastniki stanovanj.

Vprašanja o socialnih stanovanjih, brezdomstvu in vključevanju so pomembna znotraj agende EU o socialni politiki. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v členu 34(3) določa, da „[v] boju proti socialni izključenosti in revščini Unija priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne zakonodaje in običaji.“ V tem okviru je Evropski svet na zasedanju v Nici leta 2000 dosegel soglasje o sklopu skupnih ciljev za strategijo EU proti revščini in socialni izključenosti, med drugim dveh ciljev v zvezi s stanovanji, in sicer „izvajanje politik s ciljem zagotovitve dostopa za vse do dostojnega prebivališča ter vseh osnovnih storitev, ki so potrebne za normalno življenje ob upoštevanju lokalnih razmer (elektrika, voda, ogrevanje itd.)“ ter „oblikovanje politike za preprečevanje kriznih življenjskih dogodkov, ki lahko privedejo do socialne izključenosti, na primer zadolženost, izključitev iz šole in izguba prebivališča.“ Ta naloga je bila razširjena leta 2010, ko je Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti (COM(2010) 758 final) določila vrsto ukrepov za zmanjšanje števila oseb na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti za vsaj 20 milijonov do leta 2020 (v primerjavi z letom 2008) – glej tudi članek o osebah na pragu tveganja revščine ali socialne izključenosti.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave





Living conditions (t_ilc_lv)
Housing conditions (t_ilc_lvho)
Overcrowding rate (t_ilc_lvho_or)
Housing cost burden (t_ilc_lvho_hc)
Material deprivation (t_ilc_md)
Housing deprivation (t_ilc_mdho)
Living conditions (ilc_lv)
Housing conditions (ilc_lvho)
Overcrowding rate (ilc_lvho_or)
Under-occupied dwellings (ilc_lvho_uo)
Housing cost burden (ilc_lvho_hc)
Material deprivation (ilc_md)
Housing deprivation (ilc_mdho)