Statistika državnih financ


Podatki, pridobljeni 23. aprila 2018.

Predvidena posodobitev članka: oktobra 2019.

Angleška različica je novejša.

Poudarki


Delež javnofinančnega primanjkljaja v razmerju do BDP EU-28 se je zmanjšal z –1,6 % v letu 2016 na –1,0 % v letu 2017.

V EU-28 se je delež javnega dolga v BDP zmanjšal s 83,3 % ob koncu leta 2016 na 81,6 % ob koncu leta 2017.

Delež javnega dolga v BDP je ob koncu leta 2017 znašal od 9,0 % v Estoniji do 178,6 % v Grčiji.

General government debt, 2017

V tem članku je proučeno, kako se je ključna statistika državnih financ razvila v Evropski uniji (EU) in euroobmočju (EO-19). Zlasti so obravnavani javnofinančni primanjkljaji, bruto dolg, skupni prihodki in skupni odhodki ter davki in socialni prispevki, ki so glavni vir javnofinančnih prihodkov.

Celotni članek


Uvod

Statistika državnih financ vsebuje ključne kazalnike za opredelitev stanja gospodarstev držav članic EU. V skladu s pogoji Pakta za stabilnost in rast EU so se države članice zavezale, da bodo svoj primanjkljaj in dolg ohranjale pod določenimi mejami: javnofinančni primanjkljaj države članice ne sme preseči 3 % njenega bruto domačega proizvoda (BDP), njen dolg pa ne sme presegati 60 % BDP. Če država članica ne spoštuje teh omejitev, se začne t. i. postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (EDP). Ta zajema več korakov za spodbuditev zadevne države članice, naj sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje razmer, vključno z možnostjo sankcij. Navedeni omejitvi primanjkljaja in dolga sta tudi merili za ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ter s tem za pridružitev euroobmočju. Poleg tega zadnja revizija integriranih smernic za gospodarstvo in zaposlovanje (revidiranih v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast) vsebuje smernico za zagotavljanje kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

V letu 2017 se je javnofinančni primanjkljaj (neto izposojanje konsolidiranega sektorja država kot delež BDP) v EU-28 in euroobmočju (EO-19) v primerjavi z letom 2016 zmanjšal. Opaženo je bilo tudi zmanjšanje deleža javnega dolga v BDP.

Javnofinančni presežek/primanjkljaj

V EU-28 se je delež javnofinančnega primanjkljaja glede na BDP zmanjšal z –1,6 % leta 2016 na –1,0 % leta 2017, v EO-19 pa z –1,5 % na –0,9 %. Leta 2017 je imelo 12 držav članic EU – Malta (+3,9 %), Ciper (+1,8 %), Češka (+1,6 %), Luksemburg (+1,5 %), Švedska in Nemčija (obe +1,3 %), Nizozemska (+1,1 %), Danska (+1,0 %), Bolgarija (+0,9 %), Grčija in Hrvaška (obe +0,8 %) ter Litva (+0,5 %) – javnofinančne presežke.

Slovenija je evidentirala javnofinančni saldo 0,0 % BDP.

Leta 2017 je 13 držav članic EU, in sicer Estonija, Irska, Latvija, Finska, Avstrija, Belgija, Slovaška, Poljska, Združeno kraljestvo, Madžarska, Italija, Francija in Romunija, imelo primanjkljaje, ki so bili manjši ali enaki 3,0 % BDP. Najmanjši javnofinančni primanjkljaj kot delež BDP je bil evidentiran v Estoniji in na Irskem (obe –0,3 %), v Latviji (–0,5 %) in na Finskem (–0,6 %).

Dve državi članici sta imeli primanjkljaj, ki je bil večji ali enak 3 % BDP: Španija (–3,1 %) in Portugalska (–3,0 %) (glej sliko 1).

Slika 1: Javnofinančni saldo, 2016 in 2017
(neto posojanje ali neto izposojanje sektorja država v % BDP)
Vir: Eurostat (tec00127)


V Španiji so sporočeni primanjkljaji (glede na BDP) presegli 3,0 % v vsakem od prejšnjih treh let, kar zajema celotno obdobje, prikazano v tabeli 1, čeprav se primanjkljaji očitno zmanjšujejo.

Tabela 1: Javnofinančni saldo in javni dolg, 2014–2017
(% BDP)
Vir: Eurostat (tec00127) in (tsdde410)


Javnofinančni saldo (v razmerju do BDP) se je leta 2017 v primerjavi z letom 2016 izboljšal v 24 državah članicah EU, pri čemer so bile največje izboljšave salda (za več kot 2 odstotni točki BDP) na Malti (+2,9 odstotne točke BDP) in v Sloveniji (+2,0 odstotne točke BDP). Danska in Hrvaška sta po primanjkljaju leta 2016 leta 2017 dosegli presežek. Bolgarija, Ciper, Češka, Nemčija, Grčija, Litva, Malta, Nizozemska in Švedska so imele leta 2017 večji presežek kot leta 2016. Latvija je leta 2016 evidentirala presežek, leta 2017 pa primanjkljaj. Slovenija je imela leta 2016 primanjkljaj, leta 2017 pa uravnotežen proračun. Madžarska in Portugalska sta imeli leta 2017 večji primanjkljaj kot leta 2016, v Estoniji pa je delež primanjkljaja glede na BDP med letoma 2016 in 2017 ostal nespremenjen.

Javni dolg

V EU-28 se je delež javnega dolga v BDP zmanjšal s 83,3 % konec leta 2016 na 81,6 % konec leta 2017, v EO-19 pa z 89,0 % na 86,7 % (glej sliko 2).

Ob koncu leta 2017 je skupno 15 držav članic EU poročalo o deležu dolga, večjem od 60 % BDP: največje deleže so imele Grčija (178,6 %), Italija (131,8 %), Portugalska (125,7 %), Belgija (103,1 %) in Španija (98,3 %). Najmanjši deleži javnega dolga v BDP so bili evidentirani v Estoniji (9,0 %), Luksemburgu (23,0 %), Bolgariji (25,4 %), na Češkem (34,6 %), v Romuniji (35,0 %) in na Danskem (36,4 %).

Slika 2: Javni dolg, 2016 in 2017
(konsolidirani bruto javni dolg, % BDP)
Vir: Eurostat (tsdde410)


Konec leta 2017 se je delež javnega dolga v BDP v primerjavi s koncem leta 2016 povečal v dveh državah članicah EU, medtem ko se je zmanjšal v 26 državah članicah, zlasti na Cipru (–9,1 odstotne točke BDP), Malti (–5,4 odstotne točke BDP), v Avstriji (–5,1 odstotne točke BDP) in na Nizozemskem (–5,0 odstotne točke). Deleži dolga v BDP so se od konca leta 2016 do konca leta 2017 povečali v Luksemburgu (2,2 odstotne točke) in Franciji (0,4 odstotne točke).

Javnofinančni prihodki in odhodki

Pomembnost sektorja država v gospodarstvu se lahko meri kot skupni javnofinančni prihodki in odhodki, izraženi kot delež BDP. V EU-28 so skupni javnofinančni prihodki leta 2017 znašali 44,9 % BDP (povečanje s 44,7 % leta 2016), odhodki pa 45,8 % BDP (zmanjšanje s 46,3 % leta 2016). V EO-19 so skupni javnofinančni odhodki leta 2017 znašali 47,1 % BDP (zmanjšanje s 47,6 % leta 2016), skupni prihodki pa 46,2 % BDP (povečanje s 46,1 % leta 2016) – glej sliko 3.

Slika 3: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2007–2017
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Skupni odhodki v EU-28 in EO-19, izraženi kot delež BDP, so se v obdobju 2007–2009 močno povečali, tako da so leta 2009 znašali 50,1 % BDP v EU-28 in 50,7 % BDP v EO-19. Na obeh območjih so se skupni odhodki kot delež BDP med letoma 2009 in 2011 zmanjšali, leta 2012 povečali in nato zmanjševali do leta 2017, edino med letoma 2012 in 2013 se agregat EO-19 ni spremenil.

V absolutnem smislu so se skupni javnofinančni odhodki v obdobju 2007–2017 tako v EU-28 kot v EO-19 razmeroma počasi povečevali (v EO-19 so se nekoliko zmanjšali edino med letoma 2010 in 2011; glej sliko 4). V EU-28 so se skupni odhodki v milijardah eurov med letoma 2015 in 2016 zmanjšali predvsem zaradi valutnih učinkov (depreciacija britanskega funta). V EU-28 in EO-19 so se prihodki v obdobju od leta 2009 do leta 2017 povečevali malo hitreje kot odhodki, zaradi česar se je primanjkljaj zmanjševal.

Slika 4: Razvoj skupnih odhodkov in skupnih prihodkov, 2007–2017
(v milijardah EUR)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Medtem ko so se javnofinančni odhodki v EU-28 med letoma 2009 in 2017 skupno povečali za 857 milijard EUR, so se javnofinančni prihodki v EU-28 povečali za 1 525 milijard EUR. Med letoma 2016 in 2017 so se javnofinančni odhodki povečali za 118 milijard EUR, javnofinančni prihodki pa za 213 milijard EUR. V EO-19 so se med letoma 2009 in 2017 javnofinančni odhodki povečali za 544 milijard EUR, prihodki pa za 1 026 milijard EUR.

Raven javnofinančnih odhodkov in prihodkov se med državami članicami EU precej razlikuje (glej sliko 5). Leta 2017 so bile države članice z najvišjimi ravnmi skupnih javnofinančnih odhodkov in prihodkov kot deležem BDP (nad 100 %) Francija, Finska, Danska in Belgija; tudi Norveška je evidentirala delež, večji od 100 %. V letu 2017 je deset držav članic – Irska, Romunija, Litva, Bolgarija, Latvija, Malta, Ciper, Španija, Češka in Slovaška – poročalo o razmeroma majhnih skupnih razmerjih (manj kot 80 % BDP).

Slika 5: Javnofinančni prihodki in odhodki, 2017
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


V EU-28 so glavni sestavni deli skupnih javnofinančnih prihodkov davki in neto socialni prispevki (glej sliko 6). Leta 2017 so davki obsegali 59,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in 56,6 % v EA-19, neto socialni prispevki pa so znašali 29,7 % skupnih prihodkov v EU-28 in 33,1 % v EO-19. Tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo in plačila za netržno proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: prodaja/pristojbine in investicije za lastne potrebe) so predstavljali 6,8 % skupnih prihodkov v EU-28 in enak delež skupnih prihodkov v EO-19. Dohodek od lastnine (predvsem obresti, dividende in najemnine) je predstavljal 1,7 % skupnih prihodkov v EU-28 in 1,5 % v EO-19.

Slika 6: Sestava skupnih prihodkov, 2017
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Relativna pomembnost različnih kategorij prihodkov se je med državami članicami EU močno razlikovala. Leta 2017 so davki na primer predstavljali manj kot 50 % javnofinančnih prihodkov na Slovaškem in Češkem, vendar 87,6 % skupnih javnofinančnih prihodkov na Danskem in 81,5 % na Švedskem. Delež neto socialnih prispevkov v okviru skupnih prihodkov je bil največji v Litvi in na Slovaškem (v obeh 37,5 % skupnih prihodkov leta 2017) ter na Češkem in v Nemčiji (v obeh 37,2 %), najmanjši pa na Danskem (1,7 %). Največji delež dohodka od lastnine je bil evidentiran na Norveškem (22,1 %) (glej sliko 7).

Slika 7: Glavni sestavni deli javnofinančnih prihodkov, 2017
(% skupnih prihodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Največji delež javnofinančnih odhodkov v EU-28 leta 2017 se je nanašal na prerazdelitev prihodkov v obliki socialnih transferjev v denarju ali naravi (glej sliki 8 in 9). Socialni transferji (socialni prejemki in socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja) so obsegali 45,1 % skupnih odhodkov v EU-28 in 47,9 % v EO-19. Sredstva za zaposlene so predstavljala 21,7 % javnofinančnih odhodkov v EU-28 in 20,9 % v EO-19. Vmesna potrošnja je obsegala 12,6 % skupnih odhodkov v EU-28 in 10,9 % skupnih odhodkov v EO-19. Dohodek od lastnine, katerega daleč največji del so plačila obresti, je znašal 4,3 % javnofinančnih odhodkov v EU-28 in 4,2 % v EO-19. Bruto investicije v osnovna sredstva (predvsem naložbe) so predstavljale 6,0 % skupnih odhodkov v EU-28 in 5,5 % v EO-19.

Slika 8: Sestava skupnih odhodkov, 2017
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Slika 9: Glavni sestavni deli javnofinančnih odhodkov, 2017
(% skupnih odhodkov)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Glavne vrste javnofinančnih prihodkov so tekoči davki na dohodek in premoženje itd., davki na proizvodnjo in uvoz ter neto socialni prispevki. Leta 2017 so v EU-28 davki na proizvodnjo in uvoz znašali 13,4 % BDP, tekoči davki na dohodek in premoženje itd. 13,2 % BDP, neto socialni prispevki pa 13,3 % BDP. Glede na BDP so se v EU-28 v obdobju 2009–2014 prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz povečali, njihov delež glede na BDP pa se je povečal za 1,0 odstotne točke (glej sliko 10). Med letoma 2014 in 2017 so davki na proizvodnjo in uvoz kot delež BDP ostali nespremenjeni. Tekoči davki na dohodek in premoženje itd. so – kot delež BDP – najmanjši delež dosegli leta 2010, in sicer 12,1 % BDP, leta 2017 pa so se povečali na 13,2 % BDP. Neto socialni prispevki so v EU-28 med letoma 2012 in 2014 ostali skoraj nespremenjeni v višini 13,3 % BDP, nato pa so se leta 2015 zmanjšali na 13,1 % BDP in leta 2016 spet dosegli 13,3 % BDP. Med letoma 2016 in 2017 so neto socialni prispevki kot delež BDP ostali stabilni.

Slika 10: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, EU-28, 2007–2017
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Struktura davčnih prihodkov se je med državami članicami EU leta 2017 zelo razlikovala (glej sliko 11). Pričakovano so bile države članice z razmeroma visokimi ravnmi odhodkov večinoma tiste, ki so pobrale največ davkov (kot delež BDP) za sektor država. Leta 2017 je imela na primer Francija največji delež prihodkov glede na BDP od glavnih kategorij davkov in socialnih prispevkov, in sicer 48,0 %, sledila pa ji je Danska (47,0 %). Delež teh prihodkov v BDP je bil manjši od 30 % v štirih državah članicah (na Irskem, v Romuniji, Bolgariji in Litvi).

Slika 11: Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov, 2017
(% BDP)
Vir: Eurostat (gov_10a_main)


Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem predpisuje, da države članice EU Evropski komisiji sporočijo svojo statistiko javnofinančnega primanjkljaja in dolga najpozneje do 1. aprila in 1. oktobra vsako leto. Poleg tega Eurostat v okviru programa pošiljanja (v angleščini) zbira podrobnejše podatke o statistiki državnih financ in predloži podatke o nacionalnih računih. Glavni agregati sektorja država se Eurostatu predložijo dvakrat letno, statistične podatke o funkcijah države (COFOG) ter podrobne prejemke od davkov in socialnih prispevkov pa je treba poslati v enem letu oziroma devetih mesecih po koncu referenčnega obdobja. Četrtletni nefinančni in finančni računi ter četrtletni bruto javni dolg se predložijo štirikrat letno.

Podatki iz tega članka ustrezajo nekaterim glavnim kazalnikom sektorja država, ki se pripravijo na podlagi nacionalnih računov (ESR 2010).

Razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, vključno s kapitalskimi odhodki (zlasti bruto investicijami v osnovna sredstva), ustreza neto posojanju/neto izposojanju sektorja država, ki je tudi izravnalna postavka nefinančnih računov države.

Oris sektorja država

Sektor država sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji ter ki se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavek 2.111). Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država, regionalna država (če je primerno), lokalna država in skladi socialne varnosti (če je primerno).

Opredelitev glavnih kazalnikov

Javni saldo je opredeljen kot neto izposojanje/neto posojanje sektorja država, ki se sporoči zaradi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in izrazi v razmerju do BDP. V skladu s protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem javni dolg pomeni bruto obveznosti v gotovini in vlogah, dolžniške vrednostne papirje in posojila sektorja država, ki ob koncu leta še niso bila odplačana, izmerjena po nominalni vrednosti in konsolidirana.

Glavne prihodke sektorja država sestavljajo davki, socialni prispevki, prodaja in dohodek od lastnine. V ESR 2010 so opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg, proizvodnja za lastno končno porabo, plačila za netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., neto socialni prispevki, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji.

Glavne postavke odhodkov zajemajo sredstva za zaposlene (v sektorju država), socialne prejemke (socialne prejemke in socialne transferje v naravi za tržno proizvodnjo, ki jih je kupila država), obresti na javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Skupni javnofinančni odhodki so v ESR 2010 opredeljeni glede na seznam kategorij: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje itd., odhodki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi, socialni transferji v naravi – kupljena tržna proizvodnja, drugi tekoči transferji, prilagoditve za spremembo pokojninskih pravic, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi.

Podatki sektorja država, sporočeni za glavne agregate sektorja država v okviru ESR 2010, morajo biti konsolidirani za določene transakcije nacionalnih računov, kar pomeni, da se posebne transakcije med institucionalnimi enotami v sektorju država, tj. dohodek od lastnine, drugi tekoči transferji in kapitalski transferji, odpravijo ali ukinejo. Za te transakcije bi bilo treba podatke o podsektorjih uskladiti znotraj vsakega podsektorja, ne pa tudi med podsektorji. Podatki na ravni sektorja bi morali biti enaki vsoti podatkov podsektorjev, razen za postavke, ki zajemajo dohodek od lastnine, druge tekoče transferje in kapitalske transferje, ki so konsolidirane. Za te postavke ter posledično za skupne prihodke in skupne odhodke bi morala vsota podsektorjev presegati vrednost sektorja.

Davki in socialni prispevki ustrezajo prihodkom, ki jih (v gotovini ali naravi) pobirajo centralna, regionalna in lokalna država ter skladi socialne varnosti. Te dajatve (na splošno znane kot davki) so razdeljene na tri glavna področja, ki jih zajemajo naslednje postavke:

  • davki na dohodek in premoženje ipd., vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država redno zaračunava na dohodek in premoženje podjetij in gospodinjstev;
  • davki na proizvodnjo in uvoz, vključno z vsemi obveznimi nevračljivimi plačili, ki jih sektor država zaračunava v zvezi s proizvodnjo in uvozom blaga in storitev, zaposlitvijo delovne sile, lastništvom ali uporabo zemljišč, stavb ali drugih sredstev v proizvodnji;
  • neto socialni prispevki, vključno z vsemi dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev in gospodinjstev, pripisanimi socialnimi prispevki, ki so protipostavka socialnim prejemkom, ki jih delodajalci plačajo neposredno, ter dvema dodatnima pripisanima postavkama (dodatni socialni prispevki gospodinjstev in zaračunane storitve shem socialnega zavarovanja).

Ozadje

Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v obdobju 2007–2008 so se številne evropske vlade soočale z resnimi izzivi. Glavna vprašanja so bila povezana z zmožnostjo državnih uprav, da odplačujejo svoje dolgove in sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev javne porabe ter hkrati skušajo spodbujati gospodarsko rast.

Z upoštevanjem predpisov Pakta za stabilnost in rast se ohranja usklajen gospodarski razvoj v EU, zlasti v državah euroobmočja. Poleg tega Pakt za stabilnost in rast državam članicam EU onemogoča, da bi sprejemale politične ukrepe v korist svojih gospodarstev v škodo drugih držav EU. Pakt za stabilnost in rast ima dve ključni načeli, in sicer da (načrtovani ali dejanski) primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP, delež dolga v BDP pa ne sme presegati (ali se mora zmanjševati proti) 60 %. Pakt za stabilnost in rast se je leta 2011 bistveno okrepil, kar velja tudi za ekonomsko upravljanje EU na splošno.

Države članice EU Evropski komisiji vsako leto predložijo podrobne podatke o svojih gospodarskih politikah in stanju javnih financ. Države euroobmočja te informacije posredujejo v okviru programov stabilnosti, medtem ko druge države članice to storijo v obliki konvergenčnih programov. Evropska komisija oceni, ali so politike v skladu z dogovorjenimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi cilji, ter se lahko odloči za izdajo opozorila, če meni, da primanjkljaj postaja neobičajno velik. Na podlagi tega ukrepa lahko Svet ugotovi obstoj čezmernega primanjkljaja, zaradi česar je treba določiti rok za njegovo odpravljanje.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave







Government finance statistics (EDP and ESA2010) (t_gov_gfs10)


Government finance statistics (EDP and ESA2010) (gov_gfs10)
Government contingent liabilities and potential obligations (gov_cl)