Zaposlenost – letna statistika


Podatki pridobljeni aprila 2020.

Predvidena posodobitev članka: septembra 2021.

Poudarki
Leta 2019 je bila evidentirana najvišja stopnja zaposlenosti v EU-27 (za osebe, stare od 20 do 64 let) od leta 2005, in sicer 73,1 %.
Na ravni EU-27 se je vrzel stopnje zaposlenosti po spolu od leta 2005 zmanjšala, vendar je bila leta 2019 stopnja zaposlenosti pri moških še vedno 11,7 odstotne točke višja kot pri ženskah.
Orodje 1: Zaposlenost (skupaj, ženske, moški, mladi in starejši), 2005–2019
(% prebivalcev, starih od 20 do 64 let)
Vir: Eurostat

V tem članku je prikazana najnovejša statistika zaposlenosti v Evropski uniji (EU), ki temelji na anketi o delovni sili v EU. Statistika zaposlenosti na splošno kaže precejšnje razlike glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe. Opazne so tudi pomembne razlike na trgu dela med državami članicami EU.

Upoštevajte, da se lahko številke in stopnje, prikazane v orodjih in navedene v besedilu tega članka, v nekaterih primerih razlikujejo zaradi stalnega pregledovanja izvornih podatkov: v orodjih so navedeni najnovejši podatki (kot so prikazani v podatkovni zbirki Eurostata v datoteki Employment and unemployment (Labour Force Survey)), v besedilu pa so navedeni podatki iz aprila 2020.

Celotni članek

Najvišja stopnja zaposlenosti, evidentirana od leta 2005

Stopnja zaposlenosti v EU-27 za osebe, stare od 20 do 64 let, kot je bila izmerjena z anketo o delovni sili v EU, je leta 2019 znašala 73,1 %, kar je najvišja povprečna letna stopnja, evidentirana v EU. Vendar se za tem povprečjem skrivajo velike razlike med državami (glej zemljevid 1 in orodje 1). Švedska ima najvišjo stopnjo zaposlenosti v EU doslej: 82,1 %. Tako visoka stopnja je bila ugotovljena tudi v državah Efte, in sicer na Islandiji (85,9 %) in v Švici (82,9 %).

Zemljevid 1: Stopnja zaposlenosti, starostna skupina 20–64 let, 2019
(%)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)

Evropski svet je leta 2010 sprejel strategijo Evropa 2020. V njej je bil poudarek na okrepitvi gospodarstva EU in pripravi na izzive v naslednjem desetletju. Eden glavnih ciljev te strategije na ravni EU je do leta 2020 zvišati stopnjo zaposlenosti prebivalstva, starega od 20 do 64 let, na vsaj 75 %.

Čeprav EU-27 kot celota v letu 2019 še ni dosegla svojega cilja, je 17 držav članic EU doseglo ali celo preseglo cilj strategije Evropa 2020. Med temi državami so tri nordijske države članice (Švedska, Danska in Finska), tri baltske države članice (Estonija, Litva in Latvija) ter Nizozemska, Nemčija, Češka, Slovenija, Portugalska, Ciper, Madžarska, Malta, Irska, Avstrija in Bolgarija (zemljevid 1). Tudi v Združenem kraljestvu, na Islandiji, v Švici in na Norveškem je bila stopnja zaposlenosti višja od 75 %. Na drugem koncu lestvice so bile Hrvaška, Italija, Španija in Grčija, v katerih je bila stopnja zaposlenosti daleč od cilja EU, tj. nižja od 70 %, pri čemer je imela Grčija najnižjo stopnjo zaposlenosti med državami članicami EU (61,2 %). Stopnja zaposlenosti, evidentirana v državah kandidatkah Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji in Turčiji, je bila 65 % ali manj.

Orodje 1: Zaposlenost (skupaj, ženske, moški, mladi in starejši), 2005–2019
(% prebivalcev, starih od 20 do 64 let)
Vir: Eurostat (lfsi_emp_a)



Med letoma 2005 in 2019 se je stopnja zaposlenosti celotnega prebivalstva v EU-27, starega od 20 do 64 let, zvišala za 6,3 odstotne točke, in sicer s 66,8 % na 73,1 %. Vendar so v državah v zadnjih letih prevladovale zelo različne razmere na trgu dela. Stopnja zaposlenosti se je v navedenem obdobju zvišala v vseh državah, razen v Grčiji (–3,2 odstotne točke). Največji zvišanji sta bili ugotovljeni na Malti (za 19,8 odstotne točke: s 57,4 % na 77,2 %) in Poljskem (za 14,7 odstotne točke: z 58,3 % na 73,0 %).

Stopnja zaposlenosti žensk se postopoma zvišuje

V vseh 27 državah članicah EU je bila stopnja zaposlenosti moških leta 2019 višja od stopnje zaposlenosti žensk. Enako velja tudi za celotno obdobje 2005–2019 z dvema izjemama: Latvijo leta 2010 ter Litvo v letih 2009 in 2010. Vendar je bil razvoj stopnje zaposlenosti moških in žensk v obdobju 2005–2019 različen (druga in tretja ikona orodja 1).

Od leta 2005 se je stopnja zaposlenosti žensk v Evropi na splošno zvišala, in sicer za 8,6 odstotne točke na ravni EU. Največja zvišanja stopenj zaposlenosti žensk med letoma 2005 in 2019 so bila ugotovljena na Malti (+31,9 odstotne točke) ter v Bolgariji in na Poljskem (v obeh +13,6 odstotne točke). Leta 2019 je bila najvišja stopnja zaposlenosti žensk evidentirana na Švedskem (79,7 %), najnižji stopnji pa v Italiji (53,8 %) in Grčiji (51,3 %).

Nasprotno je bilo v obdobju 2005–2019 zvišanje stopnje zaposlenosti pri moških na ravni EU bolj omejeno (+3,9 odstotne točke) kot pri ženskah. Stopnja zaposlenosti moških se je v sedmih državah članicah EU celo znižala, pri čemer so bile spremembe najočitnejše v Grčiji (–8,0 odstotne točke, in sicer z 79,3 % leta 2005 na 71,3 % leta 2019) in Španiji (–5,8 odstotne točke, in sicer z 79,8 % na 74,0 %).

Posledično se je razlika v stopnji zaposlenosti med spoloma na ravni EU zmanjšala, in sicer s 16,4 odstotne točke leta 2005 na 11,7 odstotne točke leta 2019. Enak trend je bil ugotovljen v vseh državah članicah EU, razen na Madžarskem, Poljskem, v Estoniji in Romuniji. Zmanjšanje je bilo zlasti veliko na Malti (vrzel stopnje zaposlenosti po spolu se je zmanjšala za 24,9 odstotne točke), kjer se stopnja zaposlenosti žensk povišuje. Vrzel se je precej zmanjšala tudi v Španiji (–12,8 odstotne točke) in Luksemburgu (–11,9 odstotne točke), in sicer zaradi znižanja stopnje zaposlenosti moških in zvišanja stopnje zaposlenosti žensk.

Zaposlenost starejših se povečuje, zaposlenost mladih pa nekoliko zmanjšuje

Čeprav se je stopnja zaposlenosti mladih (oseb, starih 15–24 let) na ravni EU v obdobju 2005–2019 nekoliko zvišala (+0,2 odstotne točke), je iz nacionalnih podatkov razvidno, da se je v skoraj polovici držav članic EU (13 državah) znižala. Znižanje stopnje zaposlenosti mladih je zlasti opazno na Irskem, v Španiji, Grčiji, na Danskem, Portugalskem, v Italiji in na Cipru. Po drugi strani se je stopnja zaposlenosti starejših (oseb, starih 55–64 let) v istem obdobju na splošno povišala, pri čemer so bila največja povišanja evidentirana v Bolgariji, Nemčiji, na Slovaškem in Nizozemskem (četrta in peta ikona orodja 1).

Višja kot je stopnja izobrazbe, višje so stopnje zaposlenosti

Stopnja izobrazbe lahko znatno vpliva na stopnje zaposlenosti (glej orodje 2). Stopnja zaposlenosti oseb (starih od 20 do 64 let), ki so končale izobraževanje na visoki stopnji, tj. kratko terciarno izobraževanje, dodiplomsko izobraževanje, magistrski ali doktorski študij (ali enakovredno izobraževanje) (ravni ISCED 5–8), je leta 2019 na ravni EU znašala 84,8 %. Tako je veliko višja od stopnje zaposlenosti oseb, ki so pridobile le izobrazbo na nizki stopnji, tj. primarno ali nižjo sekundarno izobrazbo (ravni ISCED 0–2), ki je znašala 55,8 %. Stopnja zaposlenosti oseb, ki so končale izobraževanje na največ srednji stopnji, tj. višje sekundarno ali postsekundarno neterciarno izobraževanje (ravni ISCED 3–4), je bila v EU-27 med zgoraj navedenima dvema stopnjama in je znašala 73,4 %. Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da se bo z višanjem stopnje izobrazbe povečevala tudi verjetnost zaposlitve.

Poleg tega, da imajo osebe z nizko stopnjo izobrazbe najmanjše možnosti za zaposlitev (če se upoštevajo tri skupine glede na stopnjo izobrazbe), jih je zadnja kriza tudi najbolj prizadela: stopnja zaposlenosti te skupine se je med letoma 2007 in 2013 na ravni EU znižala za 5,4 odstotne točke. Po drugi strani se je pri osebah s srednjo ali visoko stopnjo izobrazbe znižala za 1,8 odstotne točke (za obe skupini glede na stopnjo izobrazbe).

Orodje 2: Stopnja zaposlenosti glede na stopnjo izobrazbe, 2005–2019
(% prebivalcev z nizko/srednjo/visoko stopnjo izobrazbe, starih od 20 do 64 let)
Vir: Eurostat


Orodje 2 prikazuje pomen izobraževanja za povečanje možnosti za zaposlitev. Tako je na primer na Slovaškem leta 2019 stopnja zaposlenosti oseb z nizko stopnjo izobrazbe znašala 36,1 %; ta stopnja je veliko nižja od stopnje zaposlenosti oseb s srednjo in visoko stopnjo izobrazbe (75,6 % oziroma 80,6 %). To je primerljivo z razmerami na Hrvaškem (39,5 % pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe v primerjavi s 66,6 % pri osebah s srednjo stopnjo izobrazbe), Češkem (53,4 % v primerjavi z 81,3 %), v Bolgariji (51,2 % v primerjavi s 76,0 %) in na Poljskem (44,6 % v primerjavi z 69,2 %). Omeniti je treba tudi Francijo, v kateri stopnje zaposlenosti ob upoštevanju čezmorskih departmajev znašajo 51,7 %, 70,1 % oziroma 83,3 % za osebe z nizko, srednjo oziroma visoko izobrazbo. Ob tem stopnja zaposlenosti brez upoštevanja čezmorskih departmajev za osebe z nizko, srednjo oziroma visoko stopnjo izobrazbe znaša 52,5 %, 70,4 % oziroma 83,4 %. Razlika med celinsko Francijo (brez čezmorskih departmajev) in celotno Francijo (s čezmorskimi departmaji) se posledično zmanjšuje z zviševanjem stopnje izobrazbe.

Strokovnjaki predstavljajo največjo skupino v EU-27

Kar zadeva poklic (ISCO), so leta 2019 strokovnjaki, med katere se je uvrščalo 19,5 % zaposlenih, predstavljali največjo skupino v EU-27 (leva polovica slike 1). Sledili so jim tehniki in drugi strokovni delavci (16,9 %), tem pa delavci na področju storitev in prodaje (16,3 %). Na drugem koncu lestvice sta bili najmanjši skupini usposobljeni kmeti, gozdarji in ribiči (3,3 %) ter vojaški poklici (0,6 %).

Če se upošteva le poklic, pa to omejuje pogled na ekonomske, socialne in kulturne značilnosti zaposlenih oseb. Zato je bila uvedena širša razvrstitev po socialno-ekonomskih skupinah, imenovana ESeG (evropske socialno-ekonomske skupine). V njej sta združena poklic in zaposlitveni status. Na podlagi te razvrstitve so strokovnjaki leta 2019 ostali največja skupina v EU-27 (19,4 % zaposlenih oseb, desna polovica slike 1), le da so jim sledili zaposleni na nižjih položajih (18,6 %) in usposobljeni delavci v industriji (17,1 %).

Slika 1: Zaposleni glede na poklic in socialno-ekonomsko skupino, stari 20–64 let, EU-27, 2019
(% vseh zaposlitev)
Vir: Eurostat (lfsa_egais) in (lfsa_esega)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Vir: Anketa o delovni sili v Evropski uniji (EU-LFS) je največja evropska vzorčna raziskava o gospodinjstvih, ki zagotavlja četrtletne in letne rezultate o udeležbi na trgu dela za osebe, stare 15 let in več, ter osebe, ki na trg dela niso vključene. Vključuje rezidente, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Vojaški obvezniki med služenjem obveznega vojaškega roka ali opravljanjem nadomestne civilne službe niso vključeni v rezultate. Anketa o delovni sili v EU v vseh državah zajema iste ciljne populacije in uporablja enake opredelitve, kar pomeni, da so rezultati med državami primerljivi. Anketa o delovni sili v EU je pomemben vir informacij o stanju in trendih na nacionalnih trgih dela in trgu dela EU. Vsako četrtletje se v vseh sodelujočih državah izvede približno 1,8 milijona vzorčnih raziskav, da se pridobijo statistične informacije za približno 100 spremenljivk. Zaradi raznolikosti informacij in obsežnosti vzorca je anketa o delovni sili v EU pomemben vir tudi za druge evropske statistike, kot sta statistika izobraževanja ali regionalna statistika.

Referenčno obdobje: Letni rezultati se pridobijo kot povprečje štirih četrtletij v letu.

Zajetje: Rezultati ankete trenutno zajemajo vse države članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, države članice Efte Islandijo, Norveško in Švico, pa tudi države kandidatke Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo in Turčijo. Pri Cipru anketa zajema le območja Cipra pod nadzorom vlade Republike Ciper.

Evropski agregati: Izraza EU in EU-27 se nanašata na vseh 27 držav članic EU. Če podatki za posamezno državo niso na voljo, se pri izračunu ustreznih agregatov upoštevajo podatki za isto državo za zadnje obdobje, za katero so bili na voljo. Taki primeri so označeni.

Opredelitev pojmov: Pojmi in opredelitve pojmov, uporabljeni v raziskavi, so v skladu s smernicami Mednarodne organizacije dela. Zaposlenost zajema osebe, stare 15 let ali več (16 let ali več v Španiji in Italiji, 15–74 let v Estoniji, Latviji, na Madžarskem, Finskem, Švedskem, Norveškem in Danskem ter 16–74 let na Islandiji), ki živijo v zasebnih gospodinjstvih in so v referenčnem tednu opravljale delo, tudi če le eno uro, za plačilo, dobiček ali družinsko korist, ali pa niso delale, vendar so imele zaposlitev ali samostojno dejavnost, ki je začasno niso opravljale, na primer zaradi bolezni, dopusta, spora med delodajalci in delojemalci, izobraževanja ali usposabljanja.

Zaposlenost se lahko meri kot število zaposlenih ali delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa ali številu opravljenih ur. Pri vseh ocenah, predstavljenih v tem članku, je uporabljeno število oseb; tudi navedene informacije za stopnje zaposlenosti temeljijo na ocenah v zvezi s številom oseb. Statistika zaposlenosti je pogosto navedena kot stopnja delovne aktivnosti, da se zanemari spreminjajoče se število prebivalstva v državah skozi čas ter olajšajo primerjave med različno velikimi državami. Te stopnje so navadno objavljene za delovno sposobno prebivalstvo, ki običajno pomeni prebivalstvo, staro od 15 do 64 let; pri tem se v Španiji, Združenem kraljestvu in na Islandiji uporablja starostni razpon od 16 do 64 let. Ta starostna skupina (od 15 do 64 let) je tudi standard, ki ga uporabljajo druge mednarodne statistične organizacije (čeprav nekateri oblikovalci politik v ospredje vse bolj postavljajo starostno skupino od 20 do 64 let, saj vse večji delež prebivalstva EU nadaljuje šolanje v terciarnem izobraževanju).

Pojem zaposlitve v anketi o delovni sili se razlikuje od domače zaposlenosti v nacionalnih računih, saj pri slednjih ni omejitve glede starosti ali vrste gospodinjstva, vključujejo pa tudi nerezidente, ki prispevajo k BDP, in vojaške obveznike med služenjem obveznega vojaškega roka ali opravljanjem nadomestne civilne službe.

Na strani s pregledom Anketa o delovni sili v EU je navedenih pet člankov s podrobnimi tehničnimi in metodološkimi informacijami.

Upoštevati je treba, da Eurostat zagotavlja dva sklopa kazalnikov, povezanih z letno stopnjo zaposlenosti, ki se uporabljajo v različne namene in se v nekaterih primerih razlikujejo med seboj:

(1) glavne kazalnike, ki so desezonirani. Vključujejo krovne kazalnike v okviru strategije Evropa 2020 in se posledično uporabljajo za spremljanje ciljev strategije Evropa 2020 (na ravni EU in nacionalni ravni). Niso zelo razčlenjeni in se običajno nanašajo na starostno skupino 20–64 let. Upoštevati je treba, da sta za Francijo objavljeni dve seriji: ena, ki vključuje čezmorske departmaje in za katero so se podatki začeli zbirati leta 2003, ter druga za celinsko Francijo brez čezmorskih departmajev, za katero so se podatki začeli zbirati leta 1992. Slednja je ovrednotena v okviru strategije Evropa 2020 ter vključena tudi v ustrezne agregate za EU in euroobmočje;

(2) podrobne rezultate, ki niso desezonirani. So zelo razčlenjeni, zato se lahko uporabijo za podrobnejšo analizo. Za Francijo je objavljena le ena podatkovna serija. Ta do četrtega četrtletja 2013 vsebuje podatke za celinsko Francijo, od leta 2014 pa tudi za francoske čezmorske departmaje.

V tem članku so predstavljeni letni rezultati za večino kazalnikov iz sklopa „glavnih kazalnikov“.

Glavni pojmi: Nekatere glavne zaposlitvene značilnosti, kot so opredeljene v anketi o delovni sili v EU, so:

  • zaposleni so opredeljeni kot osebe, ki delajo za javnega ali zasebnega delodajalca in prejemajo nadomestilo v obliki plače, plačila glede na uspešnost ali plačila v naravi; vključeni so tudi nevpoklicani pripadniki oboroženih sil;
  • samozaposlene osebe delajo v lastnem podjetju, na lastni kmetiji ali opravljajo poklicno dejavnost. Šteje se, da je samozaposlena oseba v referenčnem tednu delala, če izpolnjuje eno od naslednjih meril: dela z namenom pridobitve zaslužka; se ukvarja z izvajanjem dejavnosti ali pa trenutno ustanavlja podjetje;
  • razlikovanje med polnim in krajšim delovnim časom običajno temelji na spontanem odgovoru anketiranca. Glavne izjeme so Nizozemska in Islandija, v katerih se uporablja prag 35 ur, Švedska, v kateri se prag uporablja za samozaposlene osebe, in Norveška, v kateri so osebe, ki delajo od 32 do 36 ur, vprašane, ali je to delo s polnim ali krajšim delovnim časom;
  • kazalniki za zaposlene osebe z dodatno zaposlitvijo se nanašajo le na osebe, ki sočasno opravljajo več kot eno zaposlitev; osebe, ki so v referenčnem tednu zamenjale zaposlitev, se ne štejejo kot osebe z dvema zaposlitvama;
  • zaposlitev se šteje za zaposlitev za določen čas, če se delodajalec in delojemalec sporazumeta, da se zaposlitev konča pod objektivnimi pogoji, kot so določen datum, končana naloga ali vrnitev zaposlenega, ki je začasno nadomeščen. Tipični primeri vključujejo: osebe s sezonsko zaposlitvijo; zaposlene prek agencije ali borz dela ter tiste, ki delajo pri tretji strani za izvedbo določene naloge (razen če obstaja pisna pogodba o delu za nedoločen čas); osebe s posebnimi pogodbami za usposabljanje.

Stopnja izobrazbe se nanaša na doseženo stopnjo izobrazbe, tj. najvišjo uspešno končano stopnjo izobrazbe. Nizka stopnja izobrazbe se nanaša na ravni ISCED 0–2 (manj kot primarna, primarna in nižja sekundarna izobrazba), srednja stopnja na ravni ISCD 3 in 4 (višja sekundarna in postsekundarna neterciarna izobrazba), visoka stopnja pa na ravni ISCED 5–8 (terciarna izobrazba).

Evropske socialno-ekonomske skupine (ESeG) je izpeljana razvrstitev, ki omogoča razvrščanje posameznikov v skupine s podobnimi ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi po vsej Evropski uniji ter temelji le na temeljnih socialnih spremenljivkah, da bi se zagotovila enostavna uporaba v vseh socialnih raziskavah s primerljivimi rezultati. Glavne temeljne socialne spremenljivke, ki se uporabljajo, so „delovni status MOD“, „zaposlitveni status“, „poklic v okviru zaposlitve“ (v skladu s standardom ISCO-08) in „delovni status na podlagi samoprijave“. Podrobnejši podatki o razvrstitvi in pojasnila so na voljo na spletni strani ESeG na strežniku za statistične klasifikacije Eurostata (RAMON).

Ozadje

Statistika zaposlenosti se lahko uporablja za številne analize, vključno z makroekonomskimi (pregled dela kot proizvodnega dejavnika) študijami, študijami o produktivnosti ali konkurenčnosti. Uporablja se lahko tudi za preučevanje številnih družbenih in vedenjskih vidikov, povezanih s posameznikovim zaposlitvenim položajem, kot sta vključevanje manjšin v družbo ali zaposlitev kot vir prihodka gospodinjstva.

Zaposlovanje je strukturni in kratkoročni kazalnik. Kot strukturni kazalnik lahko osvetljuje strukturo trgov dela in ekonomskih sistemov, ki se merijo z usklajenostjo ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej ali kakovostjo zaposlitve.Zaposlenost kot kratkoročni kazalnik sledi poslovnemu ciklu, vendar je s tega vidika omejena, saj je zaposlenost pogosto označena za kazalnik z zamikom (lagging indicator).

Statistika zaposlenosti je v središču številnih politik EU. Novembra 1997 je bila na vrhu o delovnih mestih v Luxembourgu predstavljena evropska strategija zaposlovanja, ki je bila v letu 2005 posodobljena, da se je strategija zaposlovanja EU bolje uskladila z revidiranimi lizbonskimi cilji, julija 2008 pa so bile posodobljene smernice za politiko zaposlovanja za obdobje 2008–2010. Marca 2010 je Evropska komisija predstavila strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je Evropski svet uradno sprejel junija 2010. Evropski svet je potrdil pet krovnih ciljev, od katerih je prvi povišanje stopnje zaposlenosti za moške in ženske, stare od 20 do 64 let, na 75 % do leta 2020. Države članice EU lahko določijo svoje nacionalne cilje ob upoštevanju teh krovnih ciljev in pripravijo nacionalne programe reform, ki vključujejo ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti za izvajanje strategije. V skladu s strategijo Evropa 2020 evropska strategija zaposlovanja spodbuja ukrepe za pomoč pri doseganju treh krovnih ciljev za leto 2020:

– 75 % zaposlenih oseb, starih od 20 do 64 let;
– stopnja zgodnje opustitve šolanja znižana pod 10 % in vsaj 40 % 30- do 34-letnikov z dokončano terciarno izobrazbo;
– najmanj 20 milijonov manj ljudi na robu revščine in socialne izključenosti.

Zaradi počasnega okrevanja po finančni in gospodarski krizi ter čedalje več dokazov o naraščajoči brezposelnosti je Evropska komisija 18. aprila 2012 pripravila niz predlogov za ukrepe za spodbujanje zaposlovanja z namenskim svežnjem ukrepov za zaposlovanje. Ti predlogi so bili med drugim osredotočeni na ustvarjanje delovnih mest z vidika povpraševanja in državam članicam EU kažejo poti, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z znižanjem davkov na delo ali podporo zagonskim podjetjem. Njihov namen je bil tudi določiti gospodarska področja, ki imajo veliko možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, na primer ekološko gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijska in komunikacijska tehnologija.

Evropska komisija je decembra 2012 ob upoštevanju visoke in še vedno naraščajoče brezposelnosti mladih v več državah članicah EU predlagala sveženj ukrepov za zaposlovanje mladih (COM(2012) 727 final). Ta sveženj je nadgradnja ukrepov za mlade iz obsežnejšega svežnja o zaposlovanju in vključuje številne predloge, med drugim:

  • da vsi mladi do 25. leta starosti prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem šolanju ali začetku brezposelnosti (jamstvo za mlade);
  • posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o okviru kakovosti za pripravništva, da bodo ta mladim omogočila pridobivanje visokokakovostnih delovnih izkušenj v varnih pogojih;
  • evropsko koalicijo za vajeništva, da se izboljšata kakovost in ponudba vajeništev, ki so na voljo, ter predstavitev načinov za zmanjševanje ovir za mobilnost za mlade.

Prizadevanja za zmanjšanje brezposelnosti mladih so se nadaljevala v letu 2013, ko je Evropska komisija predstavila Pobudo za zaposlovanje mladih (COM(2013) 144 final), ki je bila pripravljena za okrepitev in pospešitev ukrepov iz svežnja ukrepov za zaposlovanje mladih. Njen namen je bila zlasti podpora mladim iz regij z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, ki se ne izobražujejo, niso zaposleni ali se ne usposabljajo. Sledilo je še eno sporočilo z naslovom „Skupna prizadevanja za mlade v Evropi – Poziv k ukrepanju v zvezi z brezposelnostjo mladih“ (COM(2013) 447 final), ki je namenjeno pospeševanju izvajanja jamstva za mlade ter zagotavljanju pomoči državam članicam EU in podjetjem, da bi lahko zaposlovali več mladih.

Ena od glavnih prednostnih nalog kolegija komisarjev, ki je funkcijo nastopil leta 2014, je osredotočiti se na spodbujanje novih delovnih mest, rasti in naložb s ciljem zmanjšanja obsega predpisov ter pametnejše uporabe obstoječih finančnih virov in javnih sredstev. Evropska komisija je februarja 2015 objavila vrsto poročil o državah, ki vsebujejo analizo ekonomskih politik držav članic EU ter zagotavljajo informacije o njihovih prednostnih nalogah za prihodnje leto za spodbuditev rasti in ustvarjanja delovnih mest. Istega meseca je predlagala tudi, naj se v letu 2015 iz pobude za zaposlovanje mladih dajo na voljo sredstva v višini milijarde EUR, tako da bi se sredstva predhodnega financiranja, ki jih države članice EU lahko prejmejo za spodbujanje zaposlovanja mladih, povečala za 30-krat, da bi 650 000 mladim pomagali pri vključevanju na trg dela.

Evropska komisija je junija 2016 sprejela Program znanj in spretnosti za Evropo (COM(2016) 381/2) z naslovom „Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost“. Namen tega je zagotoviti, da ljudje razvijejo znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo zdaj in v prihodnosti, ter tako povečati zaposljivost, konkurenčnost in rast v EU.

Med novejšimi ukrepi je evropski steber socialnih pravic, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija skupaj podpisali 17. novembra 2017. Politika zaposlovanja in socialna politika sta glavni interesni področji evropskega stebra socialnih pravic, ki je usmerjen v zagotavljanje novih in učinkovitejših pravic za državljane. Tri glavne kategorije stebra so: (1) enake možnosti in dostop do trga dela, (2) pošteni delovni pogoji ter (3) socialna zaščita in vključevanje. Natančneje, današnje prožnejše ureditve dela ustvarjajo priložnosti za nova delovna mesta, zlasti za mlade, lahko pa privedejo do novih negotovosti in neenakosti. Graditev pravičnejše Evrope in krepitev njene socialne razsežnosti sta ključni prednostni nalogi Komisije. Evropskemu stebru socialnih pravic je priložen „pregled socialnih kazalnikov“, ki bo s sledenjem trendov in uspešnosti v državah članicah EU na 12 področjih omogočal spremljanje izvajanja stebra, njegovi podatki pa bodo upoštevani tudi v evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik. Pregled bo uporabljen tudi za oceno napredka pri doseganju „trojnega A“ na socialnem področju za EU kot celoto.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave





LFS main indicators (t_lfsi)
Population, activity and inactivity - LFS adjusted series (t_lfsi_act)
Employment - LFS adjusted series (t_lfsi_emp)
Unemployment - LFS adjusted series (t_une)
LFS series - Detailed annual survey results (t_lfsa)
LFS series - Specific topics (t_lfst)
LFS main indicators (lfsi)
Employment and activity - LFS adjusted series (lfsi_emp)
Unemployment - LFS adjusted series (une)
Labour market transitions - LFS longitudinal data (lfsi_long)
LFS series - Detailed quarterly survey results (from 1998 onwards) (lfsq)
LFS series - Detailed annual survey results (lfsa)
LFS series - Specific topics (lfst)
LFS ad-hoc modules (lfso)

Objave

Datoteke z metapodatki ESMS in metodologija ankete o delovni sili v EU