Statistični podatki o cenah električne energije


Podatki pridobljeni maja 2020.

Predvidena posodobitev članka: avgusta 2021.

Poudarki

V EU-27 so bile cene električne energije za gospodinjske odjemalce v drugi polovici leta 2019 najvišje na Danskem (0,29 EUR na kWh) in najnižje v Bolgariji (0,10 EUR na kWh).

Cene električne energije za negospodinjske odjemalce v EU-27 so bile v drugi polovici leta 2019 najvišje na Cipru (0,18 EUR na kWh) in najnižje na Danskem (0,07 EUR na kWh).

Cene električne energije (z davki) za gospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019

V tem članku je poudarjen razvoj cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce v Evropski uniji (EU). Kadar so na voljo, so navedeni tudi podatki o cenah v Združenem kraljestvu; na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem; v Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji, Srbiji, Turčiji; Bosni in Hercegovini, na Kosovu*; v Moldaviji, Gruziji in Ukrajini.

Cena energije v EU je odvisna od številnih različnih pogojev ponudbe in povpraševanja, vključno z geopolitičnimi razmerami, nacionalno mešanico energijskih virov, diverzifikacijo virov uvoza, stroški omrežja, stroški varstva okolja, neugodnimi vremenskimi razmerami ali ravnmi trošarin in obdavčitve. Opozoriti je treba, da cene, navedene v tem članku, vključujejo davke, dajatve in DDV za gospodinjske odjemalce, ne vključujejo pa vračljivih davkov in dajatev za negospodinjske odjemalce.

Celotni članek

Cene električne energije za gospodinjske odjemalce

Cene električne energije so najvišje v Nemčiji in na Danskem

Kar zadeva gospodinjske odjemalce (v tem članku opredeljeni kot srednje veliki odjemalci z letno porabo med 2 500 kWh in 5 000 kWh), so bile cene električne energije v drugi polovici leta 2019 med državami članicami EU najvišje na Danskem (0,2924 EUR na kWh), v Nemčiji (0,2873 EUR na kWh) in Belgiji (0,2860 EUR na kWh); glej Sliko 1. Cene električne energije so bile najnižje v Bolgariji (0,0958 EUR na kWh), na Madžarskem (0,1097 EUR na kWh) in v Litvi (0,1254 EUR na kWh). Cena električne energije za gospodinjske odjemalce na Danskem je bila več kot trikrat višja od cene v Bolgariji.

Povprečna cena v EU-27 v drugem semestru leta 2019 – tehtano povprečje glede na najnovejše podatke (2018) o obsegu porabe električne energije gospodinjskih odjemalcev – je bila 0,2160 EUR na kWh.

Slika 1: Cene električne energije za gospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_204)

Na Sliki 2 je prikazan razvoj cen električne energije za gospodinjske odjemalce v EU-27 od prve polovice leta 2008. Cena brez davkov, tj. cena energije, oskrbe in omrežja, se je do druge polovice leta 2013, ko je znašala 0,1338 EUR na kWh, višala nekoliko hitreje kot splošna stopnja inflacije (HICP). Vendar je od leta 2014 ostala razmeroma stabilna in zdaj znaša 0,1280 EUR na kWh, kar je nekoliko nižje od cene v prvi polovici leta 2008, prilagojene glede na inflacijo. Nasprotno pa se je davčna obremenitev stalno povečevala, in sicer z 31,2  % v letu 2008 na 40,7 % v letu 2019. Posledično je bila skupna cena za gospodinjske odjemalce, tj. vključno z vsemi davki, v drugi polovici leta 2019 bistveno višja (17 %) kot v prvi polovici leta 2008, prilagojeno glede na inflacijo.

Slika 2: Razvoj cen električne energije za gospodinjske odjemalce, 2008-2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_204)

Obremenitev davkov in dajatev se med državami članicami zelo razlikuje

Delež davkov in dajatev v skupni maloprodajni ceni električne energije za gospodinjske odjemalce je prikazan na Sliki 3. Relativni davčni prispevek v EU je bil v drugi polovici leta 2019 najnižji na Malti (5,9 %), kjer se za osnovno ceno uporablja nizka stopnja DDV. Relativni delež davkov je bil najvišji na Danskem, kjer je predstavljal 64,4 % skupne cene. DDV v EU-27 predstavlja 15,6 % skupne cene. Sega od 4,8 % na Malti do 21,2 % na Madžarskem.

Slika 3: Delež davkov in dajatev, ki so jih plačali gospodinjski odjemalci za električno energijo, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_204)

Cene električne energije so se najbolj znižale na Danskem, v Grčiji in na Portugalskem

Na Sliki 4 so prikazane odstotne spremembe cen električne energije za gospodinjske odjemalce, vključno z vsemi davki in DDV, v nacionalni valuti, od druge polovice leta 2018 do druge polovice leta 2019. Za cene energije so primerjave med leti (namesto med semestri) najbolj smiselne, da se preprečijo sezonski vplivi. Na medletni ravni so se skupne cene znižale v 10 državah članicah EU. Odstotno zmanjšanje je bilo največje na Danskem (–6,3 %) in v Grčiji (–5,8 %), kjer so se davki za obnovljive vire energije drastično znižali, medtem ko so ostali elementi ostali stabilni. Največje odstotno povišanje cene je bilo evidentirano na Nizozemskem (19,6 %) in v Litvi (14,3 %), kjer se je cena povišala predvsem zaradi elementov energije in oskrbe. Opozoriti je treba, da se je v Litvi cena brez davkov povišala za 22,8 %. Vendar so bili davki na zmogljivost opuščeni, davki za obnovljive vire energije pa so se znižali, s čimer je bilo povišanje delno izničeno.

Slika 4: Spremembe cen električne energije za gospodinjske odjemalce v primerjavi z istim semestrom prejšnjega leta, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_204)

Cene električne energije za negospodinjske odjemalce

Cene električne energije so najvišje na Cipru in v Italiji

Kar zadeva negospodinjske odjemalce (v tem članku opredeljeni kot srednje veliki odjemalci z letno porabo med 500 MWh in 2 000 MWh), so bile cene električne energije v drugi polovici leta 2019 med državami članicami EU najvišje na Cipru in v Italiji (glej Sliko 5). Povprečna cena v EU-27 v drugem semestru leta 2019 – tehtano povprečje glede na najnovejše podatke (2018) o obsegu porabe električne energije negospodinjskih odjemalcev – je bila 0,1173 EUR na kWh.

Slika 5: Cene električne energije za negospodinjske odjemalce, druga polovica leta 2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_205)

Na Sliki 6 je prikazan razvoj cen električne energije za negospodinjske odjemalce v EU-27 od prve polovice leta 2008. Cena brez davkov, tj. cena energije, oskrbe in omrežja, se je podobno kot skupna inflacija poviševala do leta 2012, ko je v prvem semestru dosegla najvišjo vrednost 0,0943 EUR na kWh. Nato se je znižala in zdaj znaša 0,0772 EUR na kWh, kar je 21 % nižje od cene iz leta 2008, prilagojene glede na inflacijo.

Kljub temu se je davčna obremenitev stalno povečevala, in sicer s 13,8  % v letu 2008 na 34,2 % v letu 2019. Skupna cena za negospodinjske odjemalce, tj. vključno z nevračljivimi davki, za drugi semester leta 2019 je torej nekoliko višja (3,6 %) od cene iz leta 2008, prilagojene glede na inflacijo.

Slika 6: Razvoj cen električne energije za negospodinjske odjemalce, 2008-2019
(EUR na kWh)
Vir: Eurostat (nrg_pc_205)

Delež nevračljivih davkov in dajatev v cenah električne energije

Delež nevračljivih davkov in dajatev v skupni ceni električne energije za negospodinjske odjemalce je prikazan na Sliki 7. V drugi polovici leta 2019 je bil delež davkov daleč največji v Nemčiji, kjer je delež nevračljivih davkov in dajatev v skupni ceni znašal 56,3 % in je za 13,8 odstotne točke presegal drugi največji delež, ki je bil v Italiji. Delež davkov za EU-27 je 34,2 %, vendar ima tu seveda zelo velik učinek delež Nemčije, saj je to tudi država z daleč največjo porabo električne energije za negospodinjski sektor.

Slika 7: Delež davkov in dajatev, ki so jih plačali negospodinjski odjemalci za električno energijo, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_205)

Razvoj cen električne energije za negospodinjske odjemalce

Na Sliki 8 so prikazane spremembe cen električne energije za negospodinjske odjemalce, vključno z vsemi nevračljivimi davki in dajatvami, v nacionalni valuti od druge polovice leta 2018 do druge polovice leta 2019. Te cene so se znižale v šestih državah članicah EU. Največja znižanja so bila evidentirana na Danskem (–13,4 %), sledita ji Poljska (–6,3 %) in Portugalska (–2,1 %). V drugih 21 državah članicah EU so se zvišale. Povišanja za 10,0 % ali več so bila evidentirana v Romuniji (19,5 %), na Madžarskem (18,4 %), v Italiji (12,7 %), na Nizozemskem (11,1 %) in v Sloveniji (10,0 %).

Slika 8: Spremembe cen električne energije za negospodinjske odjemalce v primerjavi z istim semestrom prejšnjega leta, druga polovica leta 2019
(%)
Vir: Eurostat (nrg_pc_205)

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Opredelitev gospodinjskih odjemalcev

Sklici na gospodinjske odjemalce se v tem članku nanašajo na srednjo standardno skupino gospodinjske porabe z letno porabo električne energije med 2 500 in 5 000 kWh. Vsi podatki so maloprodajne cene ter vključujejo davke, dajatve in DDV.

Opredelitev negospodinjskih odjemalcev

Sklici na negospodinjske odjemalce se v tem članku nanašajo na srednjo standardno skupino negospodinjske porabe z letno porabo električne energije med 500 in 2 000 MWh. V tem članku cene ustrezajo ceni za proizvodnjo električne energije, oskrbo z njo in stroške omrežja ter vključujejo vse nevračljive davke in dajatve.

Metodologija

Cene za leti 2018 in 2019 so primerjane v nacionalnih valutah, da bi se izključila nihanja deviznih tečajev med nacionalnimi valutami in eurom.

Cene v nacionalnih valutah se pretvorijo v eure na podlagi povprečnega deviznega tečaja za obdobje, za katero so bile cene sporočene.

Cene se vedno primerjajo s cenami iz istih semestrov (tj. na medletni ravni), da bi se preprečili sezonski vplivi.

Leta 2016 je začela veljati Uredba (EU) 2016/1952. Uredba določa obveznost zbiranja in objave cen električne energije za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Do leta 2016 so bili negospodinjski odjemalci opredeljeni kot industrijski odjemalci, vendar so lahko organi, pristojni za poročanje, na to področje vključili tudi druge negospodinjske odjemalce. Z uvedbo Uredbe (EU) 2016/1952 se je opredelitev spremenila iz industrijskih odjemalcev v negospodinjske odjemalce, da bi bila metodologija enaka za vse države poročevalke. Do januarja 2017 so organi poročanja svoje podatke o cenah za gospodinjski sektor zagotavljali prostovoljno.

Tarife električne energije ali sheme cen se razlikujejo glede na dobavitelja. Določene so lahko pri naročilih, oddanih po postopku s pogajanji, zlasti za velike negospodinjske odjemalce. Za manjše odjemalce se navadno določijo glede na številne lastnosti, vključno s količino porabljene električne energije. Večina tarif vključuje tudi neko obliko fiksnih stroškov. Zato ni enotne cene za električno energijo. Da bi se lahko primerjale cene v daljšem časovnem obdobju in med državami članicami EU, ta članek vsebuje informacije o skupinah porabe za gospodinjske in negospodinjske odjemalce. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce so razdeljene v pet letnih skupin porabe, za negospodinjske odjemalce pa v sedem različnih skupin porabe.

Zbrane cene zajemajo povprečne cene v obdobju šestih mesecev (pol leta ali semester), in sicer od januarja do junija (prvi semester) in od julija do decembra (drugi semester) vsakega leta. Vključujejo osnovno ceno električne energije, stroške za prenos in distribucijo, najemnino za merilnik in druge storitve. V tem članku predstavljene cene električne energije za gospodinjske odjemalce vključujejo davke, dajatve, nedavčne dajatve, pristojbine in davek na dodano vrednost (DDV), saj ti običajno odražajo skupno ceno, ki jo plačajo gospodinjski odjemalci. Ker so DDV in nekateri drugi davki negospodinjskim odjemalcem običajno povrnjeni, prikazane cene za negospodinjske odjemalce ne vključujejo DDV in drugih vračljivih davkov/dajatev/pristojbin. Enota cen za električno energijo je euro na kilovatno uro (EUR na kWh).

Ozadje

Cena in zanesljivost oskrbe z energijo, zlasti električno energijo, sta ključna elementa strategije države za oskrbo z energijo. Cene električne energije so zlasti pomembne za mednarodno konkurenčnost, saj električna energija običajno predstavlja znaten delež skupnih stroškov energije za industrijska podjetja in podjetja, ki opravljajo storitve. V nasprotju s ceno fosilnih goriv, s katerimi se na svetovnih trgih običajno trguje po razmeroma enotnih cenah, se cene električne energije med državami članicami EU močno razlikujejo. Na ceno električne energije v določeni meri vpliva cena primarnih goriv in v zadnjem času stroški certifikatov za emisije ogljikovega dioksida (CO2).

EU si od druge polovice devetdesetih let 20. stoletja prizadeva za liberalizacijo trga z električno energijo in trga s plinom. V direktivah, ki sta bili sprejeti leta 2003, so bila določena enotna pravila za notranja trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Določeni so bili roki za odpiranje trgov in omogočitev odjemalcem, da izberejo svojega dobavitelja: od 1. julija 2004 za poslovne odjemalce in od 1. julija 2007 za vse odjemalce (tudi gospodinjske). Nekatere države članice EU so predvidele proces liberalizacije, druge pa so bile pri sprejemanju potrebnih ukrepov veliko počasnejše. Na veliko trgih z električno energijo in zemeljskim plinom so dejansko še vedno prisotne precejšnje ovire za vstop, kot dokazuje število trgov, na katerih še vedno prevladujejo (skoraj) monopolni dobavitelji.

Evropska komisija je leta 2008 v sporočilu z naslovom Soočanje z izzivom višjih cen nafte (COM(2008) 384) pozvala EU, naj bo pri rabi energije bolj učinkovita in manj odvisna od fosilnih goriv – zlasti z uporabo pristopa, določenega v svežnju ukrepov na področju podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije.

Evropski parlament in Svet sta julija 2009 sprejela tretji sveženj ukrepov na področju energije (zakonodajni predlog, sestavljen iz dveh direktiv in treh uredb), da bi odjemalcem zagotovila pravo in učinkovito izbiro dobaviteljev ter ugodnosti. Ena uredba se je nanašala na ustanovitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev do leta 2011.

Evropski svet je maja 2013 pozval Komisijo, naj izvede poglobljeno analizo razvoja cen in stroškov energije v Evropi.

Kot odgovor na zahtevo Evropskega sveta je Evropska komisija leta 2014 pripravila poglobljeno analizo cen in stroškov energije v Evropi, da bi oblikovalcem politike pomagala razumeti ozadje, vpliv nedavnih zvišanj cen na odjemalce in politične posledice. V prvem poročilu o cenah in stroških energije so bile predstavljene visoke svetovne cene energije, pri čemer so se cene med državami članicami EU precej razlikovale in so bile znatno višje za Evropo kot za njene mednarodne trgovinske partnerje, zlasti Združene države Amerike. Maloprodajne cene so se zvišale bolj kot veleprodajne cene, in sicer zaradi zvišanja cenovnega elementa omrežja ter davkov in dajatev. Zaradi pomanjkljivosti podatkov je bilo oblikovano priporočilo, naj se izboljšajo natančnost, preglednost in doslednost zbiranja podatkov o cenah energije, Komisija pa je predlagala Uredbo (EU) 2016/1952, ki je bila nato tudi sprejeta. Odločeno je bilo tudi, da se bo tako poročilo o cenah in stroških energije pripravilo vsaki dve leti. Evropska komisija je zato tako poročilo objavila tudi v letih 2016 in 2018.

Večja preglednost cen plina in električne energije naj bi prispevala k spodbujanju poštene konkurence, in sicer s spodbujanjem odjemalcev k izbiri med različnimi viri energije (nafto, premogom, zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije) ter različnimi dobavitelji. Večja preglednost cen energije se zagotovi s čim širšim objavljanjem cen in sistemov določanja cen.

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave





Glavne tabele

Energy statistics – main indicators (t_nrg_indic)
Electricity prices by type of user (ten00117)

Podatkovna zbirka

Energy statistics - prices of natural gas and electricity (nrg_price)
Energy statistics - natural gas and electricity prices (from 2007 onwards) (nrg_pc)
Energy statistics - natural gas and electricity prices (until 2007) (nrg_pc_h)

Posebni razdelek

Metodologija

Vizualizacije

Opombe

*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.