Statistika azila


Podatki, pridobljeni 16. marca 2018 in
18. aprila 2018 (del o končnih odločitvah).
Predvidena posodobitev članka: septembra 2019.

Poudarki
Leta 2017 je 650 000 prosilcev, ki so prvič vložili prošnjo za azil, zaprosilo za mednarodno zaščito v državah članicah EU.
Leta 2017 je bil 538 000 prosilcem za azil v državah članicah EU dodeljen status zaščite.
Leta 2017 je bila skoraj polovica (46 %) prvostopenjskih odločitev EU o azilu pozitivna.

Asylum applications (non-EU) in the EU-28 Member States, 2006–2017

V tem članku je opisan nedavni razvoj dogodkov v zvezi s številom prosilcev za azil in odločitev o prošnjah za azil v Evropski uniji (EU). Azil je vrsta mednarodne zaščite, ki jo podeli država na svojem ozemlju. Prizna se osebi, ki ne more dobiti zaščite v svoji državi državljanstva in/ali prebivališča, zlasti zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja.


Celotni članek


Število prosilcev za azil: padec v letu 2017

Potem ko je število prošenj za azil doseglo vrhunec leta 1992 (672 000 prošenj v EU-15), ko so države članice EU sprejele veliko prosilcev za azil iz nekdanje Jugoslavije, in nato ponovno leta 2001 (424 000 prošenj v EU-27), se je število prošenj za azil v EU-27 do leta 2006 zmanjšalo na nekaj manj kot 200 000.

Če se osredotočimo zgolj na prošnje državljanov držav nečlanic (glej sliko 1), se je število prošenj za azil v EU-27 in pozneje v EU-28 postopno povečevalo do leta 2012, nato pa se je število prosilcev za azil povečevalo hitreje, pri čemer je bilo leta 2013 vloženih 431 000 prošenj, leta 2014 627 000 prošenj, v letih 2015 in 2016 pa približno 1,3 milijona prošenj. Tako je bilo število prošenj za azil v EU-28 v letih 2015 in 2016 približno dvakrat tolikšno kot v EU-15 v času prejšnjega relativnega vrhunca leta 1992. Leta 2017 je v državah članicah Evropske unije (EU) za mednarodno zaščito zaprosilo skoraj 705 000 prosilcev za azil. To je bilo nekaj več kot polovica prosilcev za azil leta 2016, ko jih je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona. Ta številka je primerljiva s stopnjo, zabeleženo leta 2014, pred vrhuncema v letih 2015 in 2016.

Slika 1: Prošnje za azil (tuji državljani) v državah članicah EU-28, 2006–2017
(v tisočih)
Vir: Eurostat (migr_asyctz) in (migr_asyappctza)

Prosilci, ki so prvič zaprosili za azil: v letu 2017 jih je bilo 560 000 manj

Leta 2017 je bilo v EU-28 prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil [1], 650 000, kar je bilo za 55 000 (približno 8 %) manj od skupnega števila prosilcev. Prosilec, ki prvič zaprosi za mednarodno zaščito, je oseba, ki je prvič vložila prošnjo za azil v zadevni državi članici EU in zato izključuje ponovne prosilce (v tej državi članici) in tako natančneje odraža število na novo prispelih oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v državi članici poročevalki.

Ta zadnji podatek za leto 2017 je pomenil zmanjšanje za 560 000 prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-28 v primerjavi z letom prej, saj se je število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, zmanjšalo z 1,2 milijona leta 2016 na 650 000 leta 2017. Število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, se je nekoliko zmanjšalo že med letoma 2015 in 2016, in sicer za 50 000. Zmanjšanje je bilo zlasti posledica manjšega števila prosilcev iz Sirije, Afganistana in Iraka (glej sliko 2).

Slika 2: Države državljanstva (tujih) prosilcev za azil v državah članicah EU-28, 2016 in 2017
(v tisočih prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Državljanstvo prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil: večina iz Sirije in Iraka

Sirija je bila leta 2017 glavna država državljanstva prosilcev za azil v državah članicah EU, kot vsako leto že od leta 2013. Število sirskih prosilcev za azil, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-28 se je s 335 000 leta 2016 zmanjšalo na 102 000 leta 2017, delež Sircev v skupniem številu prosilcev v EU-28 pa se je zmanjšal s 27,8 % na 15,8 %. Kljub temu padcu je bila Sirija glavna država državljanstva v 14 državah članicah EU.

Med vsemi prosilci, ki so prvič zaprosili za azil, je bilo 7 % Iračanov in 7 % Afganistancev, 6 % Nigerijcev in 5 % Pakistancev.

Med najštevilčnejšimi skupinami prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, glede na državljanstvo so bila leta 2017 v EU-28 največja relativna povečanja v primerjavi z letom 2016 evidentirana za Nigerijce (povečanje deleža za 2,2 odstotni točki) ter Bangladeševce in Gvinejce (pri obojih za 1,6 odstotne točke). Relativno se je precej povečalo tudi število prosilcev iz Turčije, Venezuele, Slonokoščene obale ter Eritreje in Albanije. Največje relativno zmanjšanje števila prosilcev med najpogostejšimi državami državljanstva za prosilce za azil (razen za Sirijo) je bilo leta 2017 evidentirano za Afganistance, Iračane in Irance [2].

Namembne države: predvsem Nemčija, Italija in Francija

Leta 2017 je bilo v Nemčiji registriranih 198 000 prosilcev, kar je bilo 31 % vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v EU-28. Sledijo ji Italija (127 000 ali 20 %), Francija (91 000 ali 14 %), Grčija (57 000 ali 9 %), Združeno kraljestvo (33 000 ali 5 %) in Španija (30 000 ali 5 %).

Med državami članicami z več kot 5 000 prosilci, ki so prvič zaprosili za azil, se je število prosilcev leta 2017 v primerjavi s predhodnim letom relativno najbolj povečalo v Španiji (leta 2017 +96 % ali 15 000 več prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, kot leta 2016), Franciji (+19 % ali 14 000 več), Grčiji (+14 % ali 7 000 več) in Italiji (+4 % ali 5 000 več). V nasprotju s tem so bila največja relativna zmanjšanja evidentirana v Nemčiji (leta 2017 –73 % ali 520 000 manj prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, kot leta 2016), Avstriji (–44 % ali 18 000 manj), na Nizozemskem (–17 % ali 3 000 manj) in v Združenem kraljestvu (–15 % ali 6 000 manj) (glej Sliko 3).

Slika 3: Število (tujih) prosilcev za azil v državah članicah EU in državah Efte, 2016 in 2017
(v tisočih prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)


Tabela 1 prikazuje pregled petih največjih skupin prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil (po državljanstvu), v posameznih državah članicah EU. V 14 od 28 držav članic EU je bilo največ prosilcev iz Sirije, od tega 49 000 v Nemčiji (največje število prosilcev iz ene države v eni državi članici EU v letu 2017) in 16 000 v Grčiji. Približno 22 000 Iračanov je zaprosilo za zaščito v Nemčiji in 8 000 v Grčiji, medtem ko je bilo 16 000 afganistanskih prosilcev evidentiranih v Nemčiji ter približno 7 000 v Grčiji in Franciji. Druge države članice z velikim številom prosilcev istega državljanstva v letu 2017 so bile Italija s 25 000 prosilci iz Nigerije in 12 000 iz Bangladeša, Francija z 11 000 iz Albanije in Španija z 10 000 prosilci iz Venezuele.

Tabela 1: Pet glavnih državljanstev (tujih) prosilcev za azil leta 2017
(število prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, zaokrožene številke)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Starost in spol prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil

Leta 2017 so bili v EU-28 več kot štirje od petih (82 %) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, mlajši od 35 let (glej sliko 4), osebe v starostni skupini 18–34 let so obsegale nekoliko več kot polovico (51 %) vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, skoraj tretjina (31 %) vseh prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, pa je bila mladoletnih, tj. mlajših od 18 let.

Ta starostna porazdelitev prosilcev za azil je bila običajna v skoraj vseh državah članicah EU, pri čemer je bilo največ prosilcev starih od 18 do 34 let. Vendar je bilo nekaj odstopanj od tega vzorca: Avstrija, Madžarska, Poljska in Nemčija so poročale o večjem deležu prosilcev za azil, mlajših od 18 let (več kot 45 %).

Slika 4: Porazdelitev (tujih) prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v državah članicah EU in državah Efte glede na starost, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Glede na porazdelitev prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, po spolu je za azil zaprosilo več moških kot žensk. V najmlajši starostni skupini (0–13 let) so leta 2017 moški obsegali 52 % vseh prosilcev. Večja razlika med spoloma je bila pri prosilcih za azil, starih od 14 do 17 let ali od 18 do 34 let, pri čemer je bilo približno tri četrtine prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, moških, v starostni skupini od 35 do 64 let pa se je ta delež ponovno zmanjšal na nekaj več kot tri petine. Leta 2017 je število ženskih prosilk v EU-28 v starostni skupini 65 let in več presegalo število moških prosilcev, čeprav je bila ta skupina razmeroma majhna in je znašala le 0,6 % skupnega števila prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil.

Slika 5: Delež (tujih) moških prosilcev, ki so prvič zaprosili za azil, v državah članicah EU-28 glede na starostno skupino, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza)

Prošnje mladoletnikov brez spremstva

Mladoletnik brez spremstva je oseba, mlajša od 18 let, ki prispe na ozemlje države članice EU brez spremstva odrasle osebe, odgovorne za mladoletnika, ali mladoletnik, ki je ostal brez spremstva po vstopu na ozemlje države članice. Leta 2017 je prošnje v EU-28 vložilo 31 800 mladoletnikov brez spremstva, pri čemer je bilo brez spremstva 13 % vseh mladoletnikov (glej sliko 6). Med mladoletniki, ki so zaprosili za azil, jih je bilo leta 2017 v vseh državah članicah EU brez spremstva manj kot polovica.

Slika 6: Porazdelitev (tujih) mladoletnih prosilcev za azil v državah članicah EU in državah Efte glede na status, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_asyappctza) in (migr_asyunaa)

Prvostopenjske odločitve o prošnjah za azil

Podatki o odločitvah o prošnjah za azil so na voljo za dve stopnji, in sicer za prvostopenjske odločitve in končne odločitve, sprejete na podlagi pritožbe ali ponovnega preizkusa. Leta 2017 je 28 držav članic EU dodelilo status zaščite 538 000 prosilcem za azil, kar je skoraj 25 % manj kot leta 2016.

Leta 2017 je bilo v vseh državah članicah EU izdanih skoraj 1 milijon prvostopenjskih odločitev, kar je nekoliko manj kot leta 2016 (1,1 milijona). Daleč največ odločitev je bilo izdanih v Nemčiji (glej sliko 7), kjer je bilo leta 2017 izdanih več kot pol (54 %) vseh prvostopenjskih odločitev v EU-28.

Slika 7: Število prvostopenjskih in končnih odločitev o (tujih) prošnjah za azil, 2017
(v tisočih)
Vir: Eurostat (migr_asydcfsta) in (migr_asydcfina)

Na sliki 8 je prikazana analiza rezultatov prvostopenjskih odločitev. Čeprav sta status begunca in status subsidiarne zaščite opredeljena v pravu EU, so humanitarni razlogi odvisni od posamezne nacionalne zakonodaje in se v nekaterih državah članicah EU ne uporabljajo.

Leta 2017 je bila skoraj polovica (46 %) [3] prvostopenjskih odločitev o azilu v EU-28 pozitivnih, kar pomeni, da je bil prosilcem priznan status begunca ali subsidiarne zaščite oziroma so dobili dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov (glej sliko 8). Leta 2017 je bil pri približno 50 % vseh pozitivnih prvostopenjskih odločitev v EU-28 prosilcem priznan status begunca.

Slika 8: Porazdelitev prvostopenjskih odločitev o (tujih) prošnjah za azil, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_asydcfsta)

V EU-28 je bil leta 2017 status begunca na podlagi prvostopenjske odločitve odobren skupaj 222 000 osebam, 159 000 oseb je dobilo status subsidiarne zaščite, 63 000 pa jih je prejelo dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov.

Največji deleži pozitivnih prvostopenjskih odločitev o azilu so bili leta 2017 evidentirani na Irskem (89 %) ter v Litvi (78 %) in Latviji (74 %). Nasprotno pa je bilo na Češkem, Poljskem in v Franciji evidentiranih več kot 70 % negativnih prvostopenjskih odločitev.

Končne odločitve, sprejete na podlagi pritožbe

Leta 2017 je bil v EU-28 delež pozitivnih končnih odločitev, sprejetih na podlagi pritožbe ali ponovnega preizkusa (36 %; glej sliko 9), nekoliko manjši kot pri pozitivnih prvostopenjskih odločitvah (45 %; glej sliko 8). Leta 2017 je pozitivne končne odločitve na podlagi pritožbe ali ponovnega preizkusa prejelo približno 95 200 oseb v EU-28, od tega jih je 49 600 dobilo status begunca, 31 100 osebam je bila odobrena subsidiarna zaščita, 14 600 oseb pa je dobilo humanitarni status.

Slika 9: Porazdelitev končnih odločitev o (tujih) prošnjah za azil, 2017
(%)
Vir: Eurostat (migr_asydcfina)

Samo v štirih državah članicah EU je bila leta 2017 več kot polovica končnih odločitev o azilu pozitivna: na Finskem (65 %), Nizozemskem (59 %), v Združenem kraljestvu (57 %) in Avstriji (56 %).

Največji deleži dokončnih zavrnitev so bili evidentirani na Slovaškem, v Sloveniji in Estoniji, kjer so bile vse končne odločitve negativne.

Izvorni podatki za tabele in grafe

Podatkovni viri

Eurostat pripravlja statistiko v zvezi z različnimi vprašanji, povezanimi z mednarodnimi migracijami. Med letoma 1986 in 2007 so se podatki o azilu zbirali na podlagi prijateljskega dogovora. Od leta 2008 se podatki Eurostatu zagotavljajo v skladu z določbami člena 4 Uredbe (ES) št. 862/2007; večina statistike, predstavljene v tem članku, je bila zbrana na podlagi tega regulativnega okvira.

Podatki se Eurostatu predložijo vsak mesec (za statistiko o prošnjah za azil), vsako četrtletje (za prvostopenjske odločitve) oziroma vsako leto (za končne odločitve na podlagi pritožbe ali ponovnega preizkusa, o preselitvah in mladoletnikih brez spremstva). Statistični podatki temeljijo na upravnih virih, Eurostatu pa jih pošljejo statistični organi, notranja ministrstva/ministrstva za notranje zadeve ali z njimi povezane agencije za priseljevanje držav članic EU.

Pri analizi statistike azila bi bilo treba upoštevati dve kategoriji oseb. V prvo kategorijo se uvrščajo prosilci za azil, ki so vložili prošnjo (prošnja za azil) in katerih prošnjo obravnava ustrezen pristojni organ. Drugo kategorijo sestavljajo osebe, ki jim je bil po obravnavi priznan status begunca ali druga vrsta mednarodne zaščite (subsidiarna zaščita) oziroma zaščita na podlagi mednarodnega prava na področju mednarodne zaščite (dovoljenje za prebivanje iz humanitarnih razlogov) ali pa so jim bile zavrnjene vse oblike zaščite.

Od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 862/2007 je statistika o odločitvah o azilu na voljo za različne faze azilnega postopka. Prvostopenjske odločitve so odločitve ustreznega organa, ki deluje na prvi stopnji upravnega/sodnega azilnega postopka v državi prejemnici. Nasprotno pa se končne odločitve na podlagi pritožbe ali ponovnega preizkusa nanašajo na odločitve, ki so sprejete v zadnji fazi upravnega/sodnega azilnega postopka na podlagi pritožbe prosilca za azil, katerega prošnja za azil je bila v prejšnji fazi zavrnjena. Ker se azilni postopki in število/ravni organov odločanja med državami članicami EU razlikujejo, je lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in upravnimi postopki dejanska zadnja stopnja odločitev najvišjega nacionalnega sodišča. Vendar bi se morale v skladu z uporabljeno metodologijo končne odločitve nanašati na dejanske končne odločitve v veliki večini primerov, torej ko so izčrpane vse običajne poti za pritožbe in ni možnosti za pritožbo zoper vsebino odločitve, ampak je to mogoče le iz postopkovnih razlogov.

Ozadje

Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 (kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom o statusu beguncev iz leta 1967) že več kot 60 let opredeljuje, kdo je begunec, in določa skupen pristop k beguncem, ki je eden od temeljev za razvoj skupnega azilnega sistema v EU. EU si od leta 1999 v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in drugimi veljavnimi mednarodnimi instrumenti prizadeva oblikovati skupen evropski azilni sistem.

Voditelji držav in vlad so 5. novembra 2004 sprejeli Haaški program. Program vsebuje zamisel o skupnem evropskem azilnem sistemu (v angleščini) ter zlasti izpostavlja izziv glede vzpostavitve skupnih postopkov in enotnega statusa za osebe, ki jim je dodeljen azil ali priznana subsidiarna zaščita. Evropska komisija je junija 2008 predložila načrt politike azila (COM(2008) 360 final), ki je vključeval tri stebre za podporo razvoju skupnega evropskega azilnega sistema:

  • zagotovitev boljše usklajenosti standardov zaščite z nadaljnjim usklajevanjem azilne zakonodaje držav članic EU;
  • učinkovito in dobro podprto sodelovanje v praksi;
  • večjo solidarnost in čut za odgovornost med državami članicami EU ter med EU in državami nečlanicami.

Evropska komisija je ob upoštevanju navedenega leta 2009 predložila predlog za ustanovitev Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) (v angleščini). EASO podpira države članice EU pri njihovih prizadevanjih za izvajanje doslednejše in pravičnejše azilne politike. Zagotavlja tudi tehnično in operativno podporo državam članicam, ki se srečujejo s posebnimi pritiski (torej državam članicam, ki sprejmejo veliko prosilcev za azil). EASO je začel v celoti delovati junija 2011 ter si prizadeva povečati svojo zmogljivost, dejavnost in vpliv, pri čemer sodeluje z Evropsko komisijo in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce.

Evropska komisija je maja 2010 predstavila akcijski načrt za mladoletnike brez spremstva (COM(2010) 213 final), ki se obravnavajo kot najbolj izpostavljene in najranljivejše žrtve migracij. Namen tega načrta je vzpostaviti usklajen pristop, pri čemer vse države članice EU zavezuje k zagotovitvi visokih standardov sprejema, zaščite in vključevanja za mladoletnike brez spremstva. Evropska migracijska mreža (v angleščini) je kot dopolnilo temu akcijskemu načrtu pripravila obsežno študijo EU o politikah sprejema ter dogovorih glede vračanja in vključevanja mladoletnikov brez spremstva (v angleščini).

Pripravljenih je bilo več direktiv na tem področju. Štirje glavni pravni instrumenti za azil, pri čemer so zdaj vsi predmet predlogov za nadomestitev ali prenovitev, so:

  • Direktiva 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite;
  • Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite;
  • Direktiva 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito;
  • Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva.

Evropska komisija je zaradi migrantske krize v večjem delu obdobja 2015–2016 objavila predloge za instrument za nujno pomoč v EU. Načrt predvideva približno 700 milijonov EUR pomoči (v obdobju treh let) za preprečevanje humanitarne krize in omogočanje hitrejšega zagotavljanja hrane, zatočišč in zdravstvenega varstva, ki jih potrebujejo begunci v EU.

Evropska komisija je aprila 2016 sprejela sporočilo (v angleščini) (COM(2016) 197 final) o začetku reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Sporočilo vključuje možnosti za pravičen in trajnosten sistem za porazdelitev prosilcev za azil med države članice EU, nadaljnje usklajevanje azilnih postopkov in standardov, da bi se ustvarili enaki pogoji v vsej EU in s tem zmanjšali dejavniki privlačevanja, ki spodbujajo nezakonito sekundarno gibanje, ter krepitev mandata EASO.

Evropska komisija je maja 2016 predstavila prvi sveženj reform, med drugim predloge za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega dublinskega sistema (COM(2016) 270 final), krepitev sistema Eurodac (COM(2016) 272 final) in ustanovitev Agencije Evropske unije za azil (COM(2016) 271 final).

Evropska komisija je julija 2016 predstavila drugi sveženj predlogov, povezanih z reformo skupnega evropskega azilnega sistema, na primer predlog za vzpostavitev okvira EU za preselitev (COM(2016) 468 final) in skupnega postopka za mednarodno zaščito (COM(2016) 467 final) ter prenovitev zakonodaje o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (COM(2016) 465 final).

Neposreden dostop
Drugi članki
Tabele
Podatkovna zbirka
Posebni razdelek
Objave
Metodologija
Zakonodaja
Prikazi
Zunanje povezave




Asylum and first time asylum applicants – monthly data (rounded) (tps00189) (v angleščini)
Persons subject of asylum applications pending at the end of the month – monthly data (tps00190) (v angleščini)
Asylum and first time asylum applicants – annual aggregated data (rounded) (tps00191) (v angleščini)
First instance decisions on asylum applications by type of decision – annual aggregated data (tps00192) (v angleščini)
Final decisions on asylum applications – annual data (tps00193) (v angleščini)
Asylum applicants considered to be unaccompanied minors – annual data (tps00194) (v angleščini)


Asylum and Dublin statistics (migr_asy) (v angleščini)
Applications (migr_asyapp) (v angleščini)
Decisions on applications and resettlement (migr_asydec) (v angleščini)
„Dublin“ statistics (migr_dub) (v angleščini)


Opombe

  1. Skupno število v EU se izračuna z združitvijo podatkov držav članic. Podatki držav članic se nanašajo na število oseb, ki v zadevni državi članici prvič zaprosijo za azil. Vendar lahko osebe v danem referenčnem letu zaprosijo za mednarodno zaščito v več kot eni državi članici. Zato lahko skupno število za EU vključuje takšne večkratne vloge. Na podlagi ocene, ki temelji na najnovejši razpoložljivi dublinski statistiki, je približno 6 % prosilcev za azil v EU v istem letu zaprosilo za azil v več kot eni državi članici EU.
  2. Za namene te analize je bilo upoštevanih le prvih 30 držav državljanstva glede na število prosilcev za azil.
  3. Od referenčnega leta 2014 prosilci za azil, zavrnjeni na podlagi tega, da je druga država članica EU sprejela odgovornost za obravnavo njihove prošnje za azil v skladu z Dublinsko uredbo št. 604/2013, niso vključeni v podatke o negativnih odločitvah. Tako se je zmanjšalo število zavrnjenih prošenj. Zato se ocenjuje, da se je delež pozitivnih odločitev med vsemi prvostopenjskimi odločitvami povečal za približno pet odstotnih točk.