Skip to main content

ESS+ in partnerstvo

Države članice bodo ESS+ uporabile za reševanje socialno-ekonomske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Sklad bo podpiral zeleno, digitalno in odporno okrevanje EU po krizi s spodbujanjem naložb v delovna mesta, spretnosti in storitve.

Večina proračuna ESS+ (98,5 milijarde evrov od skupno več kot 99 milijard evrov) se oblikuje in izvaja v partnerstvu med Evropsko komisijo, nacionalnimi in regionalnimi organi ter socialnimi partnerji in deležniki s pristopom „deljenega upravljanja“.

Evropski socialni sklad plus se tesno usklajuje s priporočili in analizami za posamezne države v sklopu evropskega semestra, ki je okvir za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik v Evropski uniji. ESF+ financira izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki je ključni element evropskega semestra, in sicer prek ukrepov na področju zaposlovanja, izobraževanja in vzorčenja, znanj in spretnosti ter socialnega vključevanja.

Tematska osredotočenost

EU lahko s tematsko osredotočenostjo obravnava posebne potrebe po vsej EU. Vire v okviru deljenega upravljanja je nato mogoče usmeriti na ta področja.

  • Socialna neenakost in revščina sta še vedno glavna skrb. Države članice bi zato morale nameniti najmanj 25 % svojih sredstev ESS+ za spodbujanje socialnega vključevanja. Poleg tega je bil Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) vključen v ESS+ za zagotavljanje hrane in osnovne materialne pomoči. Vse države članice morajo temu cilju nameniti vsaj 3 % svojih sredstev ESS+.
  • Brezposelnost mladih je od gospodarske krize leta 2008 še vedno visoka, med pandemijo COVID-19 pa se je še povečala. Vse države članice morajo dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja za ciljno usmerjene ukrepe in strukturne reforme v podporo zaposlovanju mladih. Države članice, v katerih delež mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v obdobju 2017–2019 presega povprečje EU, bi morale mladim nameniti vsaj 12,5 % svojih sredstev ESS+.
  • Stopnje revščine otrok ostajajo nesprejemljivo visoke, zaradi izbruha COVID-19 pa se še naprej povečujejo. ESS+ zahteva od držav članic, ki jih je najbolj prizadela revščina otrok, da dodelijo vsaj 5 % svojih sredstev ESS+ ukrepom za njeno zmanjšanje. Vse druge države članice morajo v ta namen dodeliti ustrezen znesek.
  • Zmogljivost socialnih partnerjev in civilne družbe je bistvena za uspešno izvajanje ESS+ in politik, ki jih podpira Sklad. Vse države članice bi morale dodeliti ustrezen znesek za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in civilne družbe. Države članice, za katere je bilo za to področje izdano priporočilo v okviru evropskega semestra, bi morale v ta namen dodeliti vsaj 0,25 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

Države članice bodo ESS+ uporabile za reševanje socialno-ekonomske krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19. Sklad bo podpiral zeleno, digitalno in odporno okrevanje EU po krizi s spodbujanjem naložb v delovna mesta, spretnosti in storitve.