Novice na portalu


Nove pasti začasnega dela

Začasno delo je v okviru evropskega trga dela vedno bolj pomembno. V večini držav EU se skupno število začasnih delavcev povečuje, povečuje pa se tudi njihov delež v celotnem aktivnem prebivalstvu, saj se v sektorju začasne zaposlitve pojavljajo novi tokovi. Na to povečanje je treba gledati z vidika visoke nezaposlenosti in pomanjkanja usposobljenih delavcev po vsej Evropi, ki zahtevata večjo prilagodljivost in potrebo po drugih oblikah zaposlitve.

Težave in vprašanja začasne zaposlitve so bili predmet mednarodne konference, ki je potekala novembra v Luksemburgu. Dogodka, ki ga je organiziral EURES Luksemburg, so se udeležili sindikati, interesne skupine iz javnih služb za zaposlovanje, zasebne agencije za začasno delo, delodajalci in akademiki, ki so razpravljali o novih pasteh začasnega dela.

Vloga začasnega dela je kljub njegovemu naraščajočemu deležu na trgu dela ter njegovim družbenim in gospodarskim posledicam pogosto podcenjena. Različne študije so pokazale, da začasno delo olajšuje večino premikov znotraj trga dela – mobilnost od zaposlitve do zaposlitve, prehod iz brezposelnosti do zaposlitve, vključitev študentov v trg dela itd. Začasna zaposlitev daje mladim možnost, da pridobijo izkušnje, posameznikom brez trajnega poklica pa ponuja možnost, da pobegnejo iz začaranega kroga brezposelnosti. Raziskava, ki jo je izvedla belgijska podružnica agencije za začasno delo Randstad, je pokazala, da se po začasnem delu med brezposelne vrne samo okoli 10 % začasnih delavcev. Na drugi strani pa vedno več podjetij najema začasne delavce kot odgovor na pritisk konkurence in tako izkorišča prilagodljivost, ki jo nudijo začasne pogodbe o delu. Povečanje števila začasnih delavcev je v veliki meri posledica spreminjajočih se potreb delodajalcev.

V nekaterih delih Evrope so začasni delavci aktivni udeleženci čezmejne mobilnosti. V Luksemburgu je na primer izredno velik odstotek ljudi, ki so zaposleni preko agencij za začasno delo, čezmejnih delavcev. Živijo v tujini, vendar so se odločili za delo v Luksemburgu, privlačijo pa jih sorazmerno visoke plače in prejemki socialne varnosti. Med začasnimi delavci je samo 20 % stalnih prebivalcev, kar 80 % začasnih delavcev pa prebiva v sosednji državi. Zanimivo je, da je v Luksemburgu čezmejnih delavcev z začasno zaposlitvijo kar dvakrat več kot tistih s klasično zaposlitvijo. Na drugi strani pa je tudi nekaj Luksemburžanov, ki so se odločili, da bodo živeli v tujini in se na delo vozili v domače mesto. Če se na primer preselijo v Francijo, doma pa obdržijo službo, imajo to prednost, da uživajo visoke plače in nižje življenjske stroške, saj postanejo čezmejni delavci v lastni državi. Drug primer vedno večje „internacionalizacije“ trga dela pa se kaže v dodeljevanju delavcev drugam, ko je npr. belgijski delavec, ki je registriran pri agenciji za začasno delo v Luksemburgu, poslan na  delo v Nemčijo.

Kljub vedno večji pomembnosti začasnega dela pa veliko evropskih držav na tem področju nima zadostnih ali jasnih uredb v zvezi z zaposlovanjem in pogodbenimi pogoji. Razen tega obstajajo v nacionalnih zakonodajah precejšnje razlike. Če na primer pogledamo pravno ureditev v zvezi z najdaljšim trajanjem začasnega dela, ugotovimo, da je na Nizozemskem to trajanje omejeno na tri leta, v Belgiji na samo 15 dni, medtem ko v Združenem kraljestvu posebne določbe za omejitev trajanja začasne zaposlitve sploh ne obstajajo. Vse več ljudi je zato mnenja, da je na tem področju potrebna enotna evropska zakonska ureditev.

Začasno delo je posebna vrsta dela, ki zahteva tristransko pogodbo med delavcem, delodajalcem in posredniško agencijo. Razlogov, zakaj iskalci zaposlitve izberejo to možnost zaposlitve, je več. Lahko gre za pomanjkanje izkušenj in znanj, nekateri pa si nenehnega menjavanja delovnega okolja tudi želijo. Čeprav ima začasno delo svoje pomanjkljivosti, na primer negotovost ter prekinjene dohodke in socialne prejemke, se nekateri prostovoljno odločijo za trajno opravljanje začasnega dela. To povzroča protislovni koncept „trajnih“ začasnih delavcev, ki so z začasnimi pogodbami zaposleni za obdobja, dolga celo do deset let.

Posebna narava tovrstne zaposlitve kliče po pravični oceni prednosti in slabosti začasnega dela. Da se ne bi začasna zaposlitev spremenila v, kakor ga imenujejo nekateri, „drugorazredni“ trg delovne sile, je treba najti pravo ravnovesje med prednostmi zaradi prilagodljivosti na eni, ter tveganji zaradi negotovosti na drugi strani.

« Nazaj