Podatki o trgu delovne sile

Print this page

Slovenija - Nacionalna Raven

Kratek pregled trga dela

 

Slovenija je srednjeevropska država, ki na severu meji z Avstrijo, na zahodu z Italijo, na severovzhodu z Madžarsko, na vzhodu in jugu pa s Hrvaško. Obsega 20.273 km2, v njej prebiva 2.095.861prebivalcev. 

Država je razdeljena na dve kohezijski regiji. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija obsega osem statističnih regij: Pomursko, Primorsko-notranjsko, Podravsko, Posavsko, Zasavsko, Koroško, Savinjsko in Jugovzhodno Slovenijo, kohezijska regija Zahodna Slovenija pa štiri statistične regije: Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Obalno-kraško. Regije se po geografskih značilnostih kot tudi po ekonomski razvitosti med seboj razlikujejo. Regije, ki spadajo v zahodni del države, so med razvitejšimi in so pretežno storitveno naravnane, medtem ko je vzhodni del države manj razvit, redkeje poseljen in v večji meri usmerjen v kmetijsko in industrijsko dejavnost. 

Gospodarsko najrazvitejša regija je Osrednjeslovenska, saj se v njej nahaja upravno, ekonomsko, kulturno in znanstveno središče ter glavno mesto države. V Osrednjeslovenski regiji je  tretjina vseh podjetij. V to regijo na delo prihaja veliko prebivalcev iz drugih regij, med drugim iz Zasavske regije, v kateri je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) odstotek delovno aktivnih, ki odhajajo na delo v drugo regijo, največji v državi. V osrednjeslovenski regiji je največ zaposlenih na področju dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti, izobraževanja in zdravstva ter trgovine, gostinstva, prometa. V primerjavi z ostalimi regijami Osrednjeslovenska izstopa po nizkem deležu zaposlenih v industriji in po višjem deležu zaposlenih v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih. Regija ima tudi najvišje plače v državi.

Od Osrednjeslovenske regije se po razvitosti precej razlikuje Pomurska regija, ki leži na severovzhodu države. Gre za pretežno kmetijsko, pa tudi v wellness in zdraviliški turizem usmerjeno regijo. Industrijska podjetja v regiji se večinoma ukvarjajo z živilsko-prehrambeno in kovinsko-predelovalno industrijo, bolj kot v drugih regijah je zastopano tudi gradbeništvo. Regija ima najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti, stopnja delovne aktivnosti pa je  najnižja v državi. 

Tako kot Pomurska regija je v Vzhodno kohezijsko regijo uvrščena druga največja regija v državi, to je Podravska regija. Regija na severu meji na Avstrijo (Štajerska), na jugu pa na Hrvaško. V regiji je veliko podjetij v predelovalnih dejavnostih, razvil se je tudi storitveni sektor. Razvojne prednosti regije so predvsem geostrateška lega, industrijska tradicija regije, izgradnja prometne infrastrukture ter vključevanje znanstveno raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru ter drugih izobraževalnih ustanov v podjetniško sfero. Kljub temu je v regiji zelo nizka stopnja delovne aktivnosti.

Statistična regija z eno najvišjih stopenj delovne aktivnosti in najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti je Gorenjska. S svojo pretežno alpsko lego spada med turistično usmerjene regije, vendar je v regiji največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, nato pa v dejavnosti trgovine, gostinstva in prometa.  

V državi se povečuje obseg storitvenih dejavnosti, čeprav industrijska podjetja še vedno predstavljajo pomembnega zaposlovalca. Poleg predelovalnih dejavnosti, med katerimi izstopajo proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja električnih naprav, proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter proizvodnja drugih strojev in naprav, so večja področja dejavnosti in zaposlovanja v državi trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter promet in skladiščenje. Podjetja z največjim številom zaposlenih v državi so: Mercator, d. d., Ljubljana, Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor, Krka, d. d., Novo mesto, Gorenje, d. o. o., Velenje, Lek, d. d., Ljubljana, Adecco H.R., d. o. o., Ljubljana, Engrotuš, d. o. o. Celje, Revoz, d. d. Novo mesto, Telekom Slovenije, d. d. Ljubljana, SŽ – Infrastruktura d. o. o., Ljubljana, SŽ-VIT d. o. o., Ljubljana, Unior, d. d., Zreče,  LTH Castings, d. o. o., Škofja Loka, , Mahle Electric Drives Slovenija,  d. o. o., Šempeter pri Gorici in Hella Saturnus Slovenija d. o. o., Ljubljana.

Od leta 2014 naprej smo v Sloveniji beležilili dobre gospodarske rezultate, pri tem izstopa leto 2017, v katerem je bila po podatkih SURS-a dosežena 4,8 % gospodarska rast.  V letu 2019 se je  zaradi vse bolj negotovih razmer v mednarodnem okolju gospodarska rast pričela umirjati, bruto domači proizvod  se je zvišal za 2,4 %. Zmernejša gospodarska aktivnost je bila prisotna tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, v marcu pa se je rast prekinila. Gospodarstvo se je pričelo soočati s težavami, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi. Posledice upočasnitve ali zaustavitve večine dejavnosti bodo verjetno velike in dolgotrajne, saj je naše gospodarstvo zaradi svoje majhnosti pretežno izvozno naravnano in s tem odvisno zlasti od evropskih trgov.

Ekonomska kriza, ki je nastala zaradi bolezni Covid-19, in je dobila večje razsežnosti, bo močno spremenila dosedanje razmere na slovenskem trgu dela.  Pozitivni trendi minulih let, ko je delovna aktivnost prebivalstva dosegala visoke stopnje rasti, brezposelnost pa se je ob povečanem povpraševanju delodajalcev po delavcih zmanjševala, so se prekinili in obrnili v negativno smer. Mnogi delodajalci v najbolj prizadetih dejavnostih, kot so gostinstvo, turizem, transport, trgovina, razvedrilne in kulturne dejavnosti, osebne storitve, delno tudi predelovalne dejavnosti so se znašli v negotovih razmerah, zato ne zaposlujejo, ampak odpuščajo delavce. 

Dejavnosti, v katerih se je marcav primerjavi z istim mesecem lanskega leta zmanjšalo število delovno aktivnih prebivalcev, so: poslovanje z nepremičninami, gostinstvo, finančne in zavarovalniške dejavnosti, rudarstvo ter predelovalne dejavnosti.. 

Struktura brezposelnosti se je zaradi velikega števila brezposelnih oseb, ki so se po razglasitvi epidemije prijavile na zavodu za zaposlovanje, precej spremenila. Primerjava  brezposelnosti v letošnjem in lanskem aprilu kaže, da se je v letu dni najbolj povečal delež, ki ga predstavlja kategorija trajno presežnih delavcev in stečajnikov, in sicer se je ta delež povečal na 22,4 %. Povečale so se tudi starostne kategorije brezposelnih od 15 do 29 let, na 20,6 %, od 30 do 39 let, na 23,0 % in od 40 do 49 let, na 20,6 %. V izobrazbeni strukturi je prišlo do povečanja pri brezposelnih s poklicno izobrazbo, na 26,3 % in pri brezposelnih s srednjo strokovno in splošno izobrazbo, na 26,4 %.  

Zmanjšal se je delež brezposelnih žensk, na 50,1 %, delež iskalcev prve zaposlitve (na 12,6 %) in delež dolgotrajno brezposelnih (na 41,8 %). V starostni strukturi se je zmanjšal delež starih 50 let ali več, na 35,8 %, v izobrazbeni strukturi pa delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo, na 31,2 % in delež oseb s  s terciarno izobrazbo, na 16,1%. 

Marca 2020 je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji znašala 8,0 %, kar je 0,1 odstotne točke več kot marca 2019. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti sta imeli Gorenjska (5,6 %) in Goriška regija (5,6 %). Sledijo Primorsko-notranjska regija (6,4 %), Osrednjeslovenska regija (7,0 %) in Jugovzhodna Slovenija (7,5 %).   Višjo stopnjo, kot je bila dosežena na republiški ravni, pa so imele naslednje regije: Obalno-kraška regija (8,0 %), Koroška regija (8,6 %), Zasavska (8,8 %), Savinjska (8,9 %), Posavska (9,35 %), Podravska (9,5 %) in Pomurska (12,7%).

Po mednarodno primerljivih podatkih Ankete o delovni sili je bila v četrtem četrtletju leta 2019 v Sloveniji stopnja anketne brezposelnosti 4,0 %. Stopnja aktivnosti prebivalstva je bila 57,5 % in stopnja delovne aktivnosti  55,2 %. Glede na primerljivo tromesečje leta 2018  so se vse stopnje znižale,   stopnja aktivnosti za 1,1, stopnja delovne aktivnosti za 0,8 in stopnja brezposelnosti za 0,4 odstotne točke.

 

Zadnja posodobitev: 07/2020


Ste zadovoljni z informacijami, ki ste jih našli na tej strani?