chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Starejši odrasli in učenje jezikov

25/09/2016
by Marko Radovan
Jezik: SL


Pripravljenost za učenje v pozni odraslosti
Odnos do izobraževanja in motivacija za učenje se skozi različna življenjska obdobja spreminjata. Strokovnjaki se strinjajo, da učenje v zrelih letih ni tako ciljno usmerjeno kot učenje v mladosti, pogosto ga zaznamuje osebna notranja motivacija, brez prisilnosti ali zunanjih pritiskov, ki so pogosto vzvodi za učenje v zgodnejših obdobjih odraslosti. Krajnc (2009) poudarja, da je eden pogostih stereotipov, da se starejši izobražujejo predvsem zato, ker jim je sicer dolgčas in ker iščejo stike z ljudmi. Stiki so pomembni za vsakega in so eden od motivov starejših, niso pa glavni motiv.


Sposobnost učenja v pozni odraslosti
Starejši ljudje so zmožni uporabljati možgane ter ohraniti sposobnost za razvoj spretnosti in produktivno aktivnost v podobni meri kot mlajši, vseživljenjsko učenje pa dokazano varuje pred kroničnimi bolezni možganov v starosti in spodbuja njihovo fleksibilnost (Guglielman, 2012). Zmožnost starejših, da svoje bogate izkušnje pokažejo pri svojem učenju je lahko velika prednost v učnih situacijah, kjer hitrost odgovora ni tako pomembna (prav tam). Študije o staranju so pokazale, da sposobnost učenja s starostjo ne upada. Če starejši ostanejo zdravi, njihove intelektualne sposobnosti in spretnosti ne upadejo.


Starost in učenje tujega jezika
Največja ovira za starejše v jezikovnem izobraževanju je dvom – v glavi učenca in učitelja – o tem, ali se lahko starejši odrasli učijo novega jezika. Večina domneva, da imajo mlajši določene prednosti pri učenju tujih jezikov in da »mlajši ko smo, bolje je« velja tudi za učenje tujih jezikov, vendar pa so številne študije, ki so primerjale raven znanja jezika pri otrocih in odraslih, pokazale, da imajo otroci sicer prednost pri usvajanju jezika, s katerim so v stiku daljše obdobje, kot na primer z maternim, a veliko raziskav kaže, da se odrasli jezika naučijo hitreje kot otroci oziroma so pri učenju enakovredni (Muñoz, 2010). 


Učenje španščine v tretjem življenjskem obdobju
Opravili smo manjšo raziskavo v katero so bili vključeni udeleženci začetnih in nadaljevalnih tečajev španščine na univerzi za tretje življenjsko obdobje in dnevnih centrih aktivnosti za starejše v Ljubljani v študijskem letu 2013/14. Ugotovili smo, da so se anketiranci za učenje španščine kot tujega jezika najpogosteje odločili zaradi lastnega interesa. Potovanja so poleg samega zanimanja za jezik drugi najpogostejši razlog za učenje španščine. Ugotovili smo tudi, da se po mnenju udeležencev na tečajih španščine največ časa namenja govornemu izražanju in bralnemu razumevanju. Tako kot za vse odrasle udeležence je tudi za starejše odrasle pri učenju cilj zmožnost govorjenja jezika. Kot najpomembnejše lastnosti skupine so anketirance navajali sproščeno vzdušje in medsebojno razumevanje, sodelovanje in to, da imajo aktivno vlogo v učnem procesu. Glede na naše izsledke so odnosi v skupini in učna klima izjemnega pomena in jim velja že ob začetku tečaja nameniti več pozornosti. Za starejše odrasle niso nujno potrebne drugačne metode poučevanja kot pri mlajših skupinah, čeprav morajo biti učitelji odraslih vseh starosti precej izkušeni pri uporabi znanja in spretnosti svojih udeležencev. Od učitelja udeleženci pričakujejo predvsem jasno razlago, veliko pa jim pomenita tudi spodbuda pri učenju. 


Zaključek
Če povežemo rezultate naše raziskave z rezultati raziskav, ki so jih opravili drugi strokovnjaki na tem področju, lahko sklenemo, da imajo mlajši udeleženci sicer boljše biološke dispozicije za učenje tujega jezika, kljub temu pa starejši odrasli pri učenju tujih jezikov ob primernih metodah poučevanja ne zaostajajo za njimi, saj v proces izobraževanja prinesejo številne prednosti (Bista, 2008). Bolje razumejo slovnična pravila, saj se dobro zavedajo pravil in struktur v lastnem jeziku. Prav tako so bolj kognitivno zreli (Muñoz, 2010), zmožni so asociacij in posplošitev višjega reda in lahko vključijo vnos novega jezika v svojo že obstoječo učno izkušnjo. Tudi usmerjenost v življenjske izkušnje, neodvisnost pri učenju in notranja motivacija za učenje starejšim dajejo prednost pri učenju tujega jezika. Program, ki upošteva potrebe in specifičnost ciljne skupine, je lahko zelo uspešen in vodi do hitrega usvajanja jezika, hkrati pa pomeni zanimivo in aktivno delovanje v starosti.

Uporabljeni viri

Bista, K. K. (2008). Age as an Affective Factor in Second Language Acquisition. English for Specific Purposes World, 21(5), 1–15.
Guglielman, E. (2012). The Ageing Brain: Neuroplasticity and Lifelong Learning. eLearning Papers, 29(29), 1–7.
Jarvis, P. (2001). Learning in later life: An introduction for educators & carers. London: Kogan Page.
Krajnc, A. (2009). Vpliv izobraževanja starejših na motivacijo za izobraževanje ostalih generacij. Andragoška spoznanja, 15(3), 31–39.
Muñoz, C. (2010). On how age affects foreign language learning. Dostopno na: http://www.enl.auth.gr/gala/14th/Papers/Invited%20Speakers/Munoz.pdf.

Zavrl, K., & Radovan, M. (2016). Tečaji španščine za starejše odrasle na Univerzi za tretje življenjsko obdobje in v Dnevnih centrih aktivnosti za starejše. Andragoška spoznanja, 22(1), 7–20. http://doi.org/10.4312/as.22.1.7-20

---------

Marko Radovan je zaposlen na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Pri svojem delu se ukvarja z vprašanji učenja in izobraževanja odraslih, motivacije za izobraževanje in izobraževalne tehnologije.

 

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+ Share on LinkedIn