chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Spodbujanja manjšinskih pripadnikov k neformalnemu in priložnostnemu učenju (2.del)

18/06/2019
by Damir Hauptman
Jezik: SL

V okviru razpisa programa Erasmus+ smo sodelavci Hrvaškega kulturno umetniškega društva Komušina Škofja Loka prijavili projekti Mobilnost za manjšine. Naša prva projektna aktivnost se je odvijala na Hrvaškem

Tokrat želimo z vami deliti našo izkušnjo druge mobilnosti v nemškem mestecu Flensburg ter tretje mobilnosti, ki smo jo v aprilu 2019 opravili v Berlinu. Kaj smo se ob vsem tem naučili, si preberite v tokratnem spletnem dnevniku. 

 

Druga mobilnost: Flensburg, obisk na delovnem mestu organizacije FUEN, krovni organizaciji narodnih manjšin v Evropi


Druga mobilnost projekta je potekala od 16. do 18. januarja v slikovitem nemškem mestecu Flensburg, najbolj zahodni luki Baltskega morja, ki leži tik ob danski meji. Glavni cilj obiska je bil pridobiti nova znanja ter stike iz nemško-danske obmejne regije in prenesti primere dobrih praks s področja politik in strategij socialne vključenosti in izobraževanja odraslih med priseljence ter ostale manjšine, živeče v Sloveniji. Poleg strateških politik za boljšo integracijo v družbo, še posebej skozi prizmo neformalnega in vseživljenskega učenja, smo spoznali tudi različne mehke pristope v smislu spodbujanja pripadnikov manjšin k aktivnemu sodelovanju z lokalno skupnostjo.
Podpredsednik FUEN-a g. GöstaToft nas je pozdravil v Hiši manjšin v Flensbugu in predstavil mrežo FUEN-a ter dejavnosti organizacije. Na podlagi izkušenj je pojasnil dolg proces integracij in sožitja med Nemci in Danci v obmejnih regijah, ki je potekal v zadnjih 150 letih ter pojasnil, da procesi integracij včasih trajajo tudi desetletja in da ni priporočljivo, da bi ga prehitevali. Predstavljeno je bilo tudi stanje pobude 'Minority Safe Pack' ter možnosti nadaljnjega vključevanja v dejavnosti FUEN-a.
Poleg različnih delovnih sestankov, ki smo jih imeli s predstavniki organizacije, smo obiskali tudi Evropski center za manjšinske zadeve (ECMI), da bi pridobili vpogled v njihovo delo in dejavnosti. Tam smo dobili vpogled v novi priročnik za poučevanje raznolikosti v šolah. 
Na evropski univerzi Flensburg smo se srečali s prof. dr. Nilsom Langerjem, ki poučuje manjšinske raziskave, manjšinsko pedagogiko in severnofrizijski jezik. V sproščenem vzdušju delovnega sestanka, katerega so se udeležili tudi udeleženci mobilnosti formalnega izobraževanja s programa Erasmus+ na Univerzi Flensburg, smo pridobili vpogled v sistem formalnega izobraževanja manjšin in širše. Zaključek srečanja je bil, da sta tako formalno kot tudi neformalno izobraževanje del celovitega in zelo pomembnega življenjskega procesa izgradnje vrednot, ki krepijo odgovorno in tolerančno državljansko družbo.
Zadnji dan delovnega obiska smo odpotovali v Kiel, kjer smo spoznali delo urada manjšinskega komisarja nemške zvezne pokrajine Schleswig-Holsteina, g. Johannesa Callsena. Komisarjeva pomočnica, ga. Linda Pieper nam je predstavila politiko manjšinske zaščite države Schleswig-Holstein in njihove dejavnosti s priznanimi manjšinami v državi, Sinti, Romi, Frizijci in Danci ter delo z ostalimi priseljenci.

Najbolj slikovit simbol sožitja med manjšinami v regiji gostitelja, zgrajen na upoštevanju drugačnosti, ki vsem prebivalcem Flensburga nudi enake možnosti in dostop do znanja, pa je Danska knjižnica v Flensburgu. Prostor, ki je veliko več kot samo mesto za izposojo knjig. V knjižnici, v njenem amfiteatru, na dnevni bazi potekajo različni kulturni in neformalni izobraževalni programi različnih izvajalcev in organizacij, katerega se redno udeležujejo tako Danci, Nemci kot tudi vsi ostali.

 

/epale/sl/file/komusinakolazdrugamobilnostpng-0komusina_kolaz_druga_mobilnost.png


Tretja mobilnost: Berlin, obisk na delovnem mestu organizacije Südost Europa Kultur e.V., ki organizira različne delavnice neformalnega učenja priseljencev iz jugovzhodne Evrope

 

Med 10. in 12. aprilom smo izvedli še tretjo, s tem pa tudi zadnjo mobilnost v okviru našega projekta. Berlin je ena od kulturnih metropol Evrope, še posebej navdušuje s svojim medkulturnim sožitjem različnih priseljencev z vseh koncev sveta. Da neko mesto pridobi takšen splošni status, je v realnih procesih, ki v ozadju sistemsko potekajo, skozi različne vertikale vključevanja drugih in drugačnih, potrebno veliko trdega dela.
Ena izmed organizacij, ki se že skoraj trideset let aktivno ukvarja s prav takšnim delom, z vključevanjem priseljencev iz jugovzhodne Evrope v večinsko družbo, je Südost Europa Kultur e.V. Organizacija ima več kot 15 redno zaposlenih ter veliko zunanjih sodelavcev, ki priseljencem redno nudi različna svetovanja, izobraževalne dejavnosti, možnosti zaposlovanja ter zakonsko varstvo pri dolgotrajnih integracijskih procesih.
Poleg različnih individualnih sestankov in posvetovanj s predstavniki gostujoče organizacije na temo operativnega dela neformalnega izobraževanja, ki so potekali v teh dneh, smo se udeležili tudi delavnice na temo medvojnih taborišč na Norveškem in tako iz prve roke spoznali njihovo delo. Zadnji dan obiska smo imeli še skupno srečanje z različnimi predstavniki organizacije, kjer smo lahko izmenjali naše izkušnje pri delu, obenem pa se dotaknili tudi specifik delovnega okolja na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji in Nemčiji. Poleg prisotnih razlik, smo ugotovili tudi veliko skupnih točk. Gre predvsem za zaključke o tem, da je za doseg konkretnih učinkov skozi različne strategije in metodologije dela pri neformalnem učenju, potrebno aktivno vpeljevati različne nove modele, biti kreativen, vlagati veliko dela v razvoj kadra, predvsem pa poslušati želje pripadnikov samega procesa in jih usklajevati z njihovimi dejanskimi potrebami za samostojno funkcioniranje znotraj družbe. Tako v fazi analiz potreb kot tudi v sami implementaciji učnih programov. 

 

/epale/sl/file/komusinakolaztretjamobilnostpngkomusina_kolaz_tretja_mobilnost.png


Zaključki


Vse tri mobilnosti so si bile zelo različne po sami strukturi in namenu pridobivanja novega znanja ter prenosa dobrih praks. Pri prvi je šlo predvsem za teoretične modele, katere ponuja stroka. Pri drugi smo se dotaknili konkretnih politik in strategij na področju socialnega vključevanja manjšin. Pri tretji pa smo se dotaknili realnih operativnih organizacijskih in izobraževalnih procesov, kateri se uporabljajo pri delu z manjšinami v enem od največjih evropskih mest.


Kaj smo se naučili?
Na polju stroke smo se začeli zavedati, da premalo izkoriščamo možnosti, ki nam jih nudi evropska in globalna dostopnost. Če globalno na vseh segmentih družbenega delovanja doseže lokalno, pa povratno smer iste infrastrukture niti približno toliko dobro ne izkoriščamo. Za doseganje učinkovitih dvosmernih procesov na relaciji globalno – lokalno in obratno, moramo predvsem zaupati v naše delo in sistematsko iskati rešitve, da bi modele dobrih praks iz lokalnega okolja prenesli drugod. 
Na polju konkretnih politik in strategij na področju socialnega vključevanja manjšin in doseganja enakih možnosti, tako drugod kot tudi pri izobraževanju, smo dejansko premalo seznanjeni z vsemi mednarodnimi in evropskimi konvencijami ter njihovem vplivu na nacionalno zakonodajo. Premalo se zavedamo različnih pobud, ki se oblikujejo, še manj pa preko dosegljivih instrumentov sporočamo povratne informacije.
Na operativnem delu so naše agende dobro zastavljene, manjka pa tista dodana in presežena vrednost, da bi se zadeve lahko učinkovito implementirale in dosegle svoj namen – končne uporabnike. Najti je potrebno pravo zmes inovativnih in tradicionalnih pristopov pri učenju, predvsem pa veliko bolj uporabljati IKT infrastrukturo sedanjosti. Včasih zataji sistem obveščanja, včasih neposrečen izbor vsebin, velikokrat pa smo samo premalo vztrajni ali neučakani, saj se konkretne rešitve ne zgodijo čez noč, temveč je za učinke delovanja potrebno biti strpen.
Vsekakor je konkreten ukrep mobilnosti programa Erasmus+, ki omogoča konkretna mreženja in pristop do novih virov informacij, znanja in dobrih praks od drugod, ena od najboljših izkušenj, ki jih je naša organizacija v svojem delovanju izvedla. Skozi njega smo lahko dopolnili svoja znanja, predstavili lastne izkušnje in dobili potrditev, da delamo dobro in konkretno. Za razvijanje novih pristopov, dodane vrednosti in doseganje novih ljudi, pa moramo biti vztrajni, metodološki, sistematski, predvsem pa kreativni!
 

Vabljeni tudi k prebiranju prvega dela zapisa, ki predstavlja projekt in prvo mobilnost na Hrvaško:

- Spodbujanje manjšinskih pripradnikov k neformalnemu in priložnostnemu učenju (1.del)

 


Damir Hauptman je diplomirani inženir letalstva, s pripravo in izvajanjem projektov se je začel pred dolgimi leti ukvarjati na Aerodromu Ljubljana. Iz stroke se je hitro preselil na svoje, predvsem v družbeno angažirane in kulturno podjetne vode. V ospredju njegovega delovanja sta opolnomočenje in izobraževanje različnih ranljivih skupin ter izvajanje projektov na področju kulture in državljanskih pravic. Je strasten ljubitelj miru, tolerance, kulturnih vsebin in medkulturnega povezovanja.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn