chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Prostovoljstvo – izkustveno učenje aktivnega državljanstva

09/05/2019
by Nevenka Alja Gladek
Jezik: SL

Prostovoljstvo je stvar srca, stvar svobodne odločitve posameznika, da bo naredil nekaj za druge in pri tem ne pričakuje nobene materialne koristi. Na ravni posameznika to nedvomno drži, na družbeni ravni pa je prostovoljstvo še mnogo več. Pomoč ljudem v stiski je stara toliko kot človeštvo in z razvojem družbe se je v najrazličnejših oblikah vtkala v mnoga področja življenja na takšen način, da si danes  družbe brez prostovoljstva ne moremo več predstavljati.

Zakaj tudi najbolj razvite države aktivno spodbujajo prostovoljstvo?

Preprosto zato, ker bi brez prostovoljskega angažiranja vsaka družba v kratkem času razpadla. Anica Mikuš Kos, upokojena pediatrinja in pedopsihiatrinja, sama dolgoletna prostovoljka in predsednica Slovenske filantropije, pravi, da je prostovoljstvo »družbeno lepilo« in »zlati eter«, ki povezuje ljudi v skupnost.  

Prostovoljstvo krepi socialno dimenzijo delovanja državljanov in omogoča njihovo dejavno odzivanje na aktualne družbene potrebe. Poleg tega prispeva tudi neposredno korist k družbeni blaginji, ki jo znajo države tudi finančno ovrednotiti. Kot kažejo podatki Ministrstva za javno upravo, je bilo v letu 2017 v Sloveniji opravljenih skupaj 9.466.393 ur prostovoljskega dela v skupni vrednosti 94.786.789 evrov

Prostovoljstvo je torej nesporno socialni kapital in to v več pogledih. Pri prostovoljstvu namreč ne gre le za gasilstvo, družabništvo osamljenim ostarelim ljudem, spremstvo otrok na letovanjih in humanitarno pomoč, ampak za neizmerno več. Prostovoljci pomagajo pri učenju, pri vključevanju v družbo različnim marginaliziranim skupinam, beguncem pri spoznavanju nove domovine in usvajanju njenega jezika, krajšajo čas pacientom v bolnišnicah, spremljajo umirajoče, rešujejo zavržene živali, skrbijo za ohranjanje narave, za naravno in kulturno dediščino, zagovarjajo človekove pravice in svoboščine ter jih promovirajo, pa tudi opozarjajo na njihove kršitve, pomagajo pri vračanju v aktivno življenje po telesnih in duševnih travmah, nudijo oporo v duševni stiski s svetovanjem po telefonu, opravljajo prevoze ostarelih in še mnogo več.

 

Kako je prostovoljstvo povezano z izkustvenim učenjem aktivnega državljanstva?

Prostovoljci veliko dajejo (časa, znanja, energije …), ob tem pa tudi prejemajo (zadovoljstvo, občutek lastne vrednosti, pripadnosti, sprejetosti, smiselnosti …), zato prostovoljstvo obravnavamo kot krog dajanja in prejemanja. Prostovoljci poleg dobrega občutka ob opravljanju prostovoljskega dela pridobijo tudi neprecenljive izkušnje ter usvajajo nova znanja in spretnosti. Izbrusijo si odgovoren in etičen odnos do področja, s katerim se ukvarjajo, in ozavestijo mnogo tistega, kar spada na področje državljanske vzgoje. Nemalo prostovoljcev, ki so sprva želeli le pomagati posamezniku v stiski, je zaradi neposrednega spoznavanja njegove celotne življenjske situacije sčasoma prešlo v aktivno zavzemanje za izboljšanje njegovega položaja, v opozarjanje na diskriminatorne prakse, v zagovorništvo tistih, ki sami ne zmorejo jasno izraziti svojih potreb in interesov ter jih posredovati ustreznim institucijam. Učna dimenzija prostovoljstva tako obsega na eni strani spoznavanje in obvladovanje določenega vsebinskega področja, na drugi pa izkustveno učenje aktivnega državljanstva

Biti odgovoren državljan danes ne pomeni samo udeleževati se volitev, ampak na različne načine prispevati k boljšemu življenju v lokalni skupnosti, morda tudi na nacionalni ali globalni ravni. Prostovoljsko aktiviranje samo po sebi govori o odgovorni državljanski drži posameznika. Tudi evropsko leto prostovoljstva 2011 je bilo poimenovano Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva. Prostovoljci ob aktivnem delovanju namreč oblikujejo tudi kritičen odnos do družbenega dogajanja in zato odpirajo teme, ki so morda v javnosti spregledane, obrobne, ali pa za odločevalce celo moteče, in prav zato tako dragocene. Mnoge sedaj uveljavljene prakse so prišle kot pobude iz vrst prostovoljcev, npr. pravica staršev do bivanja z otroki v bolnišnici. 

V zadnjih desetletjih se vse bolj uveljavlja tudi prostovoljsko aktiviranje na mednarodni ravni, ki pomeni možnost vključevanja v prostovoljske dejavnosti povsod po svetu, kjer se pojavijo potrebe. Tehnologija omogoča globalno vključevanje prostovoljcev v specifične programe, kot je npr. BeMyEyes: k sodelovanju vabi prostovoljce, ki so pripravljeni po potrebi v izbranem jeziku prebrati določeno besedilo, na katerega naleti slepa oseba, in ji s tem pomagati pri reševanju vsakdanjih težav (pogosta potreba je branje deklaracij na izdelkih).

Seveda tehnologija omogoča tudi vključevanje v globalne državljanske pobude, od podpisovanja peticij za ohranjanje narave do apelov za izpustitev zapornikov, kaznovanih zaradi opozarjanja na kršitve človekovih pravic. Med podpisovanjem peticij in prostovoljstvom pa obstaja bistvena razlika in sicer v času, ki ga posameznik nameni za svojo aktivnost. Oboje je izraz aktivnega državljanstva, le na različno intenziven način.

 

Vloga prostovoljstva pri državljanski vzgoji

Državljanska vzgoja si prizadeva zagotoviti, da bodo mladi postali dejavni in odgovorni državljani, sposobni prispevati k razvoju in dobrobiti družbe, je zapisano v definiciji Eurydice. V Sloveniji na nekaterih šolah učitelji preudarno razvijajo prostovoljstvo otrok in mladih prav z namenom, da bi kar se da celovito doživeli vlogo aktivnega in odgovornega državljana. Tudi najbolj domišljen pouk državljanske vzgoje namreč ne more nadomestiti moči lastne izkušnje. Učitelji – mentorji aktivirajo mlade v prostovoljstvo na različnih področjih: obiskujejo ostarele občane, skrbijo za čisto okolje, pomagajo premagovati vrstnikom učne težave, sodelujejo pri bralnih vajah mlajših učencev, se v različnih dejavnostih povezujejo z otroki s posebnimi potrebami in invalidi, pomagajo v vrtcih, z lastnimi ustvarjalnimi izdelki zbirajo sredstva za socialno ogrožene družine, organizirajo izmenjave rabljenih oblačil in pripomočkov, rešujejo ogrožene živalske vrste in še mnogo drugega.

Žal prostovoljstvo (še) ni splošno uveljavljena šolska praksa. Res žal, saj nosi v sebi ogromen potencial za osebnostni in socialni razvoj otrok, za njihovo izkustveno razumevanje in udejanjanje državljanstva. Solidarnost, strpnost, empatija, odgovornost, poštenost, enakopravnost, spoštovanje različnosti, socialna pravičnost so vrednote, ki jih mladi prostovoljci brez posebnih razlag ponotranjijo skozi socialno prostovoljsko delo. Ravnatelj II. Gimnazije Maribor, Ivan Lorenčič, je pred leti pojasnil, zakaj njihova gimnazija promovira prostovoljstvo dijakov. K njim se vpisujejo le odlični učenci, ki praviloma živijo v dobrih socialnih in kulturnih razmerah in dosegajo uspehe tako v šoli kot izven nje. Na šoli zato čutijo odgovornost, da dijake soočijo tudi z družbenimi realnostmi tistih, ki živijo v slabših pogojih, in jim ponudijo možnost, da se prostovoljsko aktivirajo pri nudenju pomoči, blaženju stisk, odpravljanju osamljenosti in preprečevanju diskriminacije. Če v svojih dijakih, ambicioznih in uspešnih mladih ljudeh, ne bi vzbudili empatije do ljudi, ki jim življenje ni tako naklonjeno, bi morda odrasli v odtujene tehnokrate. Tega pa kot šola ne želijo tvegati, zato so med svoje vrednote zapisali tudi solidarnost, je razložil ravnatelj.

 

Prostovoljstvo in aktivno državljanstvo v izobraževanju odraslih

Prostovoljstvo ima neprecenljivo vlogo tudi v izobraževanju odraslih. Za ranljive skupine prebivalstva lahko prostovoljstvo pomeni pot do pridobivanja različnih kompetenc na neformalen in priložnostni način ter predstavlja pomemben vir izkušenj na poti do zaposlitve in aktivnega družbenega vključevanja. Lahko je prvi korak povezovanja s skupnostjo, stik marginaliziranih z lokalnim okoljem in z organiziranim družbenim življenjem. Za socialno aktivacijo ranljivih s prostovoljstvom in njihovo kasnejše vključevanje v izobraževanje, usposabljanje in ugotavljanje njihovih kompetenc so ključne organizacije na lokalni ravni, ki imajo dobro usposobljene kadre za opolnomočenje ranljivih skupin. Posamezniki, ki so na ustrezen način povabljeni v določeno prostovoljsko dejavnost, ki jim je dostopna in zanimiva, se pogosto odzovejo pozitivno tudi na povabila v druge aktivnosti. Njihovo zadovoljstvo s prostovoljskim aktiviranjem jih lahko spodbudi bodisi k nadaljnjemu prostovoljskemu delu bodisi k udeležbi v različnih izobraževanjih in usposabljanjih, kjer si okrepijo različne kompetence, pa tudi občutek lastne vrednosti. Priložnosti, ki jih ponuja prostovoljsko aktiviranje, se najbolj uspešno udejanjijo v organizacijah, ki znajo ranljive skupine na ustrezen način povabiti k sodelovanju in jih nato z osebnim pristopom pritegniti v svetovanje, učenje in vrednotenje kompetenc.

Prostovoljstvo v izobraževanju odraslih je lahko neprecenljivo tudi pri vzpostavljanju stika z marginaliziranimi družbenimi skupinami in posamezniki. Izkušnje kažejo, da so včasih prav prostovoljci najboljša vez med organizacijo in želeno ciljno skupino, a seveda le, če prostovoljci, ki so se že uspešno vključili v družbo, prihajajo prav iz te ciljne skupine (npr. priseljenci, begunci, invalidi ...). Poleg vzpostavljanja zaupanja so prostovoljci tudi  pomembna podpora pri učenju in premagovanju učnih težav ter dragocen vir informacij in motivacije za nove udeležence različnih izobraževalnih programov.

 

Za konec

Aktivno državljanstvo preprosto pomeni samoorganiziranje državljanov v različnih oblikah, da zastopajo svoje pravice in pravice tistih, ki jih sami ne zmorejo zastopati, ter zagotavljajo skupne dobrine za vse. Sodobna literatura  prostovoljstvo povezuje z razvijanjem državljanskih vrednot in večjim vključevanjem v demokratične procese. Prostovoljstvo je eden ključnih elementov aktivnega državljanstva, saj krepi socialno povezanost, solidarnost, družbeno odgovornost in vključenost v skupnostne teme ter tako razvija tudi kulturo demokracije. Ni odveč dodati, da spodbuja kritično mišljenje in oblikovanje ozaveščenega odnosa do aktualnega družbenega dogajanja.

Moč prostovoljskih izkušenj je za aktivno državljanstvo neprecenljiva. Prostovoljstvo je nesporno učinkovit način izkustvenega učenja, pa tudi udejanjanja aktivnega državljanstva. Če sanjam o družbi, v kateri se ljudje med sabo spoštujejo, skrbijo za skupno dobro in posameznikov v stiski ne pustijo na cedilu, se argumentirano odzovejo na krivice in vse življenje razvijajo svoje potenciale, bi naročila veliko žlico prostovoljstva za vse.

 

Nevenka Alja Gladek je zaposlena na Andragoškem centru Slovenije, kjer deluje v središču za svetovanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja. Pred tem je bila sodelavka Slovenske filantropije.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Prostovoljstvo je zagotovo pomembna oblika aktivnega državljanstva. Človek sam zmore malo, v skupnosti skoraj vse. Martin Krpan je rekel: "Vsi ljudje vse vedo in na vsem svetu se vse dobi." 

    Mislim, da je pomembno, da kot posamezniki najdemo neko dejavnost, s katero lahko prispevamo h kakovostnemu življenju lokalne skupnosti. Izgovor, da nimamo časa, ne vzdrži.