Navigacijska pot

Dodatna orodja

  • Natisni
  • Pomanjšaj besedilo
  • Povečaj besedilo

Spremljajte nas

Facebook

Varovanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Skoraj polovico prostoživečih sesalcev v Evropi, vključno z iberskim risom, ogrožajo človekove dejavnosti.

Za Evropo je značilna izjemna raznovrstnost rastlin, živali in habitatov. Le malo krajev na svetu se lahko ponaša s tako kontrastno paleto habitatov, živalstva in rastlinstva ter kulturne krajine na tako majhnem območju.
Vse to rastlinstvo in živalstvo potrebujemo za svoje preživetje. Žuželke denimo oprašujejo naše poljščine – storitev, ki našemu kmetijstvu vsako leto prinese 22 milijard evrov.

Vendar človek s svojimi dejavnostmi zelo obremenjuje okolje in povzroča izumrtje nekaterih vrst. Glavno nevarnost predstavljajo izginotje naravnih habitatov, prekomerno izkoriščanje, naselitev tujerodnih vrst, podnebne spremembe in onesnaženje.

Danes je ogrožen obstoj skoraj polovice evropskih sesalcev in tretjine plazilcev, rib in ptic, in to predvsem zaradi habitatov, ki se zmanjšujejo, saj zaradi širjenja urbanih območij potrebujemo več površine za infrastrukturo, denimo ceste.

Polovica evropskih mokrišč je že izsušenih in izginile so skoraj tri četrtine peščenih sipin v Franciji, Italiji in Španiji.
Najpomembnejši habitati za živali in rastline so zaščiteni s predpisi, vendar je veliko zaščitenih habitatov poškodovanih in bi jih bilo treba obnoviti.
Nekatere prostoživeče vrste so v nevarnosti zaradi prevelikega izkoriščanja – kar je zlasti velik problem v morjih, kjer so zaradi prelova izčrpani nekateri staleži rib.

Invazivne tujerodne vrste so rastline, živali, gobe in mikroorganizmi, ki so se naselili zunaj svojih naravnih območij. Tako denimo zebraste školjke zmanjšujejo kakovost vode v jezerih in mašijo vodne sisteme. Vse invazivne vrste niso škodljive, vendar se nekatere hitro širijo in preženejo domorodne vrste. Ekonomske posledice so zelo velike: stanejo nas 12,5 milijarde evrov na leto in težava se še povečuje.

Podnebne spremembe bodo zelo vplivale na Evropo. Nekatere vrste se bodo prilagodile, druge pa se bodo borile za preživetje. Če se temperatura dvigne od 1,5 ºC do 2,5 ºC, lahko izumre do 30 % rastlinskih in živalskih vrst.

V zadnjih 20 letih se je zaradi predpisov EU izboljšala kakovost voda in zdaj veliko bolje čistimo odpadne vode in ravnamo z industrijskimi odpadki. Še vedno pa s preveliko količino gnojil onesnažujemo našo podtalnico. Rezultat tega je evtrofikacija – preveč dušika v naših rekah, jezerih in rečnih ustjih, kar povzroča širjenje alg.