Navigacijska pot

Dodatna orodja

  • Natisni
  • Pomanjšaj besedilo
  • Povečaj besedilo

Spremljajte nas

Facebook

Ravnanje z odpadki

Recikliranje in predelava odpadnega materiala je veliko boljša rešitev kot netrajnostna odlagališča in sežiganje odpadkov. Najboljša rešitev pa je seveda preprečevanje nastanka odpadkov.

Odpadki so nekdaj veljali za vir onesnaževanja. Toda odpadki so lahko dragocen vir surovin, še zlasti zdaj, ko številne surovine postajajo redke.

V gospodarstvu EU porabijo 16 ton materiala na osebo letno, od tega se 6 ton spremeni v odpadke, polovica teh pristane na odlagališčih. Mnoge države članice vidijo v odlagališčih še vedno najboljšo rešitev za odstranjevanje odpadkov, čeprav so odlagališča netrajnostna.

Odlagališča z izcedno vodo in plini zastrupljajo tla in onesnažujejo vodo in zrak. Z nenadzorovanim odlaganjem odpadkov in divjimi odlagališči se v naravi kopičijo nevarne kemikalije in veča tveganje za zdravje. Predvsem pa na ta način zapravimo dragocene sestavine v odpadkih.

Najboljša rešitev je preprečiti nastanek odpadkov. Kadar to ni mogoče, so dobre rešitveponovna uporaba, recikliranje in predelava odpadkov.

S celostnim ravnanjem z odpadki lahko prispevamo tudi h gospodarski rasti in zaposlovanju, ohranimo dragocene vire, izognemo se dragemu čiščenju in preprečimo zdravstvene težave.

Podatki iz študije leta 2012 kažejo, da bi v Evropi, če bi države članice v celoti uveljavile zakonodajo EU o ravnanju z odpadki, do leta 2020 prihranili 72 milijard evrov letno, promet v sektorju ravnanja in recikliranja odpadkov bi se povečal za 42 milijarde evrov, v njem bi se odprlo 400 000 delovnih mest.

Zakaj se to torej ne zgodi? Cene izdelkov pogosto ne vključujejo dejanskih stroškov odvoza in odstranjevanja dotrajanega izdelka. In vendar bi takšne cene pripomogle k zmanjševanju količin odpadkov. Zelo razširjene so tudi nezakonite prakse, zlasti v državah, kjer slabo uveljavljajo ločevanje, recikliranje in predelavo odpadkov.

EU si prizadeva izboljšati ravnanje z odpadki v državah članicah, ki imajo slabo politiko ravnanja z odpadki. Priporoča jim uporabo ekonomskih ukrepov, denimo obdavčitev odlagališč, uveljavitev obveznosti proizvajalca, da odstrani dotrajane izdelke, ter obveznost državljanov, da plačajo za odpadke.

Zakonodaja EU o električni opremi, embalaži, baterijah in razgradnji avtomobilov je v marsičem izboljšala zbiranje in predelavo odpadkov, pripomogla je tudi k temu, da izdelki vsebujejo manj nevarnih snovi. Toda marsikaj je še mogoče narediti.