Ustrezno in visokokakovostno visokošolsko izobraževanje

V kakovostnem in ustreznem visokem šolstvu s kakovostnim učnim okoljem, ki priznava in podpira dobro poučevanje, študenti pridobijo znanje, spretnosti in prenosljive kompetence, ki jih potrebujejo za uspešno delo po diplomi.

Za kaj gre

V kakovostnem in ustreznem visokem šolstvu s kakovostnim učnim okoljem, ki priznava in podpira dobro poučevanje, študenti pridobijo znanje, spretnosti in prenosljive kompetence, ki jih potrebujejo za uspešno delo po diplomi.

V nedavni študiji o pomenu visokošolskega izobraževanja Evropska komisija ugotavlja, da je visokošolsko izobraževanje ustrezno, če prispeva k doseganju vseh naslednjih treh ciljev:

  • trajnostno zaposlovanje
  • osebnostni razvoj in
  • dejavno državljanstvo

Zakaj je potrebno

Voditelji EU so se dogovorili, da bi 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, moralo imeti visokošolsko ali enakovredno izobrazbo do leta 2020. Diplomanti z visokošolsko izobrazbo imajo več možnosti za zaposlitev kot iskalci dela z nižjo izobrazbo, toda visokošolski izobraževalni programi se pogosto le počasi odzivajo na spreminjajoče se potrebe gospodarstva in ne znajo predvideti oziroma sooblikovati poklicnih možnosti jutrišnjega dne.

Za obravnavanje potreb po visoki stopnji znanj in spretnosti v Evropi je potrebno ukrepanje. Prvič, več ljudi je treba pritegniti k študiju na področjih, na katerih se študenti pripravijo za delovna mesta, za katera delovne sile že primanjkuje ali pa jo bo kmalu začelo primanjkovati. V številnih državah članicah EU potrebi po diplomantih s področja naravoslovja, tehnike, inženirstva, (umetnosti) in matematike ter medicinskih poklicev in poučevanja ni zadoščeno. Drugič, vsi študenti v terciarnem izobraževanju morajo ne glede na disciplino pridobiti napredna prečna znanja in spretnosti ter ključne kompetence, da bodo lahko uspešni. Visoka stopnja digitalnih kompetenc, matematične pismenosti, samostojnosti, kritičnega razmišljanja in sposobnosti reševanja problemov so čedalje pomembnejše lastnosti.

Visoko šolstvo potrebuje prožne, inovativne pristope in metode učenja in poučevanja, ki bodo izboljšali kakovost in ustreznost programov ter povečali število študirajočih. V skladu s sporočilom Evropske komisije Ponovni razmislek o izobraževanju je pri tem ključna uporaba informacijskih in drugih novih revolucionarnih tehnologij, ki pomagajo obogatiti predavanja, izboljšati učenje in podpreti individualizirano učenje.

Dosedanji ukrepi

Evropska komisija je začela evropsko pobudo za spremljanje diplomantov, da bi izboljšali znanje na nacionalni ravni in ravni EU o tem, kako napredujejo na svoji poklicni poti ali v nadaljnjem izobraževanju. Tako pridobljeno znanje lahko spodbudi izboljšanja v karierni orientaciji, oblikovanju programov, institucionalni strategiji in oblikovanju politike.

Na podlagi Priporočila Sveta o spremljanju diplomantov (2017/C 423/01) se je začelo sodelovanje med državami za izboljšanje nacionalnih mehanizmov za spremljanje diplomantov. Komisija je ustanovila neformalno strokovno skupino, da bi se ta prizadevanja nadaljevala.

Komisija je začela izvajati pilotno raziskavo o diplomantih terciarnega izobraževanja v Evropi, katere cilj je zbrati primerljive podatke EU o ustreznosti študija glede na potrebe trga dela, o znanjih in spretnosti diplomantov, tokovih mobilnosti, študijskih usmeritvah, vrednotah in prepričanjih ter državljanski udeležbi.

Komisija prav tako začenja izvajati izpopolnjeno koalicijo EU na področju naravoslovja, tehnike, inženirstva, (umetnosti) in matematike (področja STE(A)M), ki bo združevala različne izobraževalne sektorje ter delodajalce v poslovnem in javnem sektorju za spodbujanje odločanja za zadevne študijske smeri STE(A)M in posodobitev učnih načrtov na področjih STE(A)M in drugih področjih.