Ustrezno in visokokakovostno visokošolsko izobraževanje

V ustreznem in kakovostnem visokem šolstvu študenti pridobijo prečna znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspešno delo po diplomi.

Zakaj je ustreznost visokega šolstva tako pomembna

V EU primanjkuje znanj in spretnosti, zlasti na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pa tudi v nekaterih medicinskih poklicih in poučevanju. 

Če želi Unija zagotoviti stalen razvoj znanj in spretnosti ter ostati gospodarsko konkurenčna, mora ukrepati. Več državljanov je treba spodbuditi, naj se odločijo za študij na področjih, na katerih primanjkuje znanj in spretnosti ter obstaja povpraševanje po delovni sili. Poleg tega morajo vsi študenti pridobiti napredna prečna znanja in spretnosti ter ključne kompetence, da bodo po diplomi uspešni. 

Med temi znanji in spretnostmi so digitalne kompetence, matematična pismenost, kritično mišljenje in reševanje problemov, in to na visoki ravni. Zelo so potrebne tudi prožne in inovativne tehnike poučevanja in učenja, ki bi izboljšale učinkovitost izobraževanja in hkrati ustvarile več prostora za študente v visokošolskih ustanovah. 

To bi se med drugim lahko olajšalo z uporabo IKT in tehnologij v vzponu za obogatitev poučevanja in v podporo prilagojenemu učenju, kot je navedeno v sporočilu Komisije o ponovnem razmisleku o izobraževanju

Kako si EU prizadeva za ustrezno visoko šolstvo

Kot del strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) so se voditelji EU dogovorili , da bi moralo imeti do leta 2020 visokošolsko ali enakovredno kvalifikacijo 40 % posameznikov, starih 30–34 let. 

Čeprav je res, da visokošolska izobrazba poveča zaposljivost diplomantov, kurikuli na tej ravni pogosto prepočasi predvidijo in se prilagodijo spreminjajočim se potrebam na trgu dela. Študija Komisije Spodbujanje pomena visokega šolstva ugotavlja, da visoko šolstvo ohranja svoj pomen, če:

  • spodbuja trajnostno zaposlovanje
  • podpira osebni razvoj
  • spodbuja aktivno državljanstvo

Komisija je začela evropsko pobudo za spremljanje diplomantov po dokončanju študija, da bi na nacionalni ravni in ravni EU vedeli več o njihovem napredku na poklicni poti. Zbrani podatki lahko podpirajo karierno orientacijo, oblikovanje ustreznejših visokošolskih programov in bolj ciljno usmerjeno oblikovanje institucionalnih strategij in politik. 

Na podlagi Priporočila Sveta o spremljanju diplomantov se je začelo mednarodno sodelovanje za izboljšanje spremljanja diplomantov. To dejavnost je Komisija okrepila z ustanovitvijo neformalne skupine strokovnjakov.

Poleg tega Komisija izvaja evropsko raziskavo o diplomantih, da bi iz osmih pilotnih držav zbrala primerljive podatke o ustreznosti spretnosti, znanj in kvalifikacij, pridobljenih v visokošolskem izobraževanju, na razvijajočem se trgu dela. Pilotna raziskava bo podlaga za polno uvedbo v vseh državah članicah EU.

Komisija se zavzema tudi za pristop, ki v poučevanje in učenje predmetov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike uvaja meddisciplinarne in medsektorske vidike, z vključevanjem umetnosti. Ta pristop spodbuja vključevanje prečnih spretnosti, digitalnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in reševanja problemov, upravljanja ter podjetniških spretnosti v izobraževanje. 

Pristop, ki temelji na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu, umetnosti in matematiki, spodbuja tudi vključevanje ustvarjalnosti in oblikovanja v učne kurikule za spodbujanje inovacij ter sodobnih socialno-ekonomskih in okoljskih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, da bi spodbudili napredek na teh področjih. 

Komisija je zato začela s povezanimi ukrepi, da bi združila različne deležnike iz visokega šolstva, podjetij in javnega sektorja ter s tem spodbudila uvedbo in modernizacijo ustreznih predmetov, ki temeljijo na naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, ter drugih kurikulov, tudi študijev v zvezi z IKT in umetno inteligenco.