Vključujoče in povezano visoko šolstvo

Visoko šolstvo mora opraviti svojo nalogo pri reševanju družbenih in demokratičnih izzivov v Evropi. Zagotoviti je treba, da je visokošolsko izobraževanje vključujoče in odprto za nadarjene posameznike iz vseh okolij ter da so visokošolske institucije učna omrežja, ki upoštevajo potrebe in interese državljanov ter so povezana s svojimi skupnostmi.

Za kaj gre

Da bi bili visokošolski sistemi vključujoči in povezani z družbo, so potrebni tudi pravi pogoji, da bodo študenti iz različnih okolij lahko uspešni. To presega vprašanje finančne podpore za skupine z manj možnostmi, čeprav je ta ključna za posameznike iz okolja z nizkimi prihodki.

Da bi ponudniki visokošolskega izobraževanja spodbujali uspešno dokončanje študija,

  • bi morali celostno preveriti, kako sta vpis, poučevanje in ocenjevanje organizirana,
  • uvesti ukrepe za mentorstvo študentom,
  • zagotoviti akademsko in neakademsko podporo.

Strategije za pomoč študentom z manj možnostmi pri dostopu do visokošolskega izobraževanja ter njegovem nadaljevanju in dokončanju so obetaven način za doseganje teh ciljev. Da bi visokošolsko izobraževanje postalo dostopnejše, zlasti za učeče se odrasle, so potrebne prožne študijske možnosti (izredni študij ali študij prek spleta) in bolj razširjeno priznavanje predhodnega učenja.

Zakaj je potrebno

Visoko šolstvo mora izpolniti svojo nalogo pri reševanju družbenih in demokratičnih izzivov v Evropi. Zagotoviti je treba, da je visokošolsko izobraževanje vključujoče in odprto za nadarjene posameznike iz vseh okolij ter da so visokošolske institucije učna omrežja, ki upoštevajo potrebe in interese državljanov in so povezana s svojimi skupnostmi. Profil populacije študentov, ki začnejo in končajo visokošolsko izobraževanje, bi moral odražati širšo družbo.

Družbene skupine, ki so najmanj zastopane v visokošolskem izobraževanju, imajo verjetno manj osnovnih znanj in spretnosti (bralne in matematične pismenosti ter digitalnih kompetenc), pomanjkljive izkušnje samostojnega učenja in nejasne predstave, kaj visokošolsko izobraževanje vključuje. Še vedno je veliko manj verjetno, da bodo ljudje iz socialno-ekonomskih okolij z manj možnostmi in z migrantskim ozadjem začeli in dokončali visokošolsko izobraževanje. Akademska skupnost in diplomanti se prepogosto zdijo ločeni od preostale družbe; spolna segregacija pri izbiri področja študija je še vedno vsesplošno prisotna.

Dosedanji ukrepi

Evropska komisija spremlja izzive v zvezi z visokošolskim izobraževanjem v državah EU in napredek pri uresničevanju cilja v zvezi z deležem ljudi z visokošolsko izobrazbo. Krepitev socialne razsežnosti visokega šolstva je pomemben steber bolonjskega procesa, kar je bilo leta 2018 ponovno potrjeno v pariškem sporočilu.

Evropska komisija se je v prenovljeni agendi za visoko šolstvo zavezala, da bo:

  • podporo programa Erasmus+ usmerila v pomoč visokošolskim institucijam pri razvoju in izvajanju integriranih institucionalnih strategij za vključevanje, enakost spolov in uspešnost študija od sprejema na študij do njegovega zaključka, tudi prek sodelovanja s šolami in ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
  • spodbujala razvoj in preskušanje prožnih in modularnih oblik študijskih programov, da bi podprla dostop do visokošolskega izobraževanja prek posebnih prednostnih nalog za strateška partnerstva programa Erasmus+;
  • podprla visokošolske institucije, ki želijo dodeljevati točke ECTS študentom za prostovoljske aktivnosti in aktivnosti v korist skupnosti na podlagi obstoječih pozitivnih primerov;
  • podprla priznavanje kvalifikacij, ki jih imajo begunci, in jim olajšala dostop do visokošolskega izobraževanja.

Da bi zbrala dokaze o socialni razsežnosti visokega šolstva je Evropska komisija sofinancirala projekt Eurostudent, ki evidentira socialne in ekonomske pogoje študentskega življenja v Evropi. Eurostudent redno izvaja ankete med več kot 320 000 študenti v 28 sodelujočih državah evropskega visokošolskega prostora.

Podatki projekta Eurostudent zajemajo vse vidike študentskega življenja: dostop do visokega šolstva, pogoje za študij, življenjske in delovne razmere med študijem, izkušnje z mobilnostjo (vključno z informacijami o ovirah za mobilnost) ter tudi mnenja študentov samih o svojem položaju. Ugotovitve projekta so na voljo na strani eurostudent.eu.

Druga študija je preverjala vpliv sistemov vpisa na rezultate visokošolskega izobraževanja, in zlasti načine, kako šole, visokošolske institucije in študenti izberejo študijski program. Na podlagi nacionalnih politik in strategij v zvezi z učno diferenciacijo v srednješolskem izobraževanju in avtonomijo visokošolskih institucij je bil opravljen pregled selektivnih, odprtih in mešanih sistemov vpisa.

Na podlagi poglobljene raziskave razmer v osmih državah je bilo pripravljenih 10 priporočil za podporo šolam in visokošolskim institucijam pri izbiri ustreznih učencev in študentov ter za pomoč študentom pri izbiri visokošolske institucije in študijskih programov. Večina držav lahko uporabi polovico teh priporočil, medtem ko se druga priporočila z nadaljnjimi raziskavami lahko uporabijo za pilotne pobude.

Kako študenti izberejo visokošolsko institucijo in študijski program

  • Izboljšanje informacij, svetovanja in usmerjanja za visokošolsko izobraževanje
  • Izboljšanje arhitekture izbire za študente

Kako šole izberejo učence s potencialom za študij

  • Pilotni projekti – sprememba organizacije učne diferenciacije pri vpisu v višje sekundarno izobraževanje in po njegovem zaključku
  • Pilotni projekti – sprememba poteka zadnjega leta srednješolskega izobraževanja
  • Prednostno sodelovanje med šolami in visokošolskimi institucijami

Kako visokošolske institucije izberejo nove študente

  • Povezovanje politike vpisa s potrebami študentov in zahtevami trga dela
  • Spodbujanje visokošolskih institucij, da se v okviru sistemov financiranja zavzemajo za socialno vključenost
  • Uporaba bolonjskih orodij za lajšanje prehoda na visokošolsko izobraževanje
  • Testiranje različnih metod za opredelitev potenciala študentov, da bi visokošolske institucije imele več avtonomije