Uspešno in učinkovito visoko šolstvo

Uspešnost in učinkovitost visokošolskega izobraževanja sta delno povezani z razpoložljivostjo finančnih sredstev in spodbujanjem kulture kakovosti.

Uspešno in učinkovito visoko šolstvo

Doseganje učinkovitosti in uspešnosti visokošolskega izobraževanja je odvisno od tega, ali javni organi ustvarijo ustrezen okvir, v katerem lahko delujejo visokošolske institucije. Zanj so med drugim značilni ustrezno financiranje in učinkovite politike zagotavljanja kakovosti. 

V strateškem okviru EU za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) se poudarja, da: 

  • visokošolski sistemi potrebujejo ustrezna finančna sredstva, zato bi bilo treba zavarovati javno vlaganje v visokošolsko izobraževanje, saj gre za področje, ki spodbuja gospodarsko rast
  • izzivi, s katerimi se srečuje visoko šolstvo, terjajo prožnejše sisteme upravljanja in financiranja, ki bi zagotovili ravnotežje med večjo avtonomnostjo izobraževalnih institucij ter njihovo odgovornostjo do deležnikov

Prenovljena agenda EU za visoko šolstvo prav tako poudarja potrebo po ustreznih in učinkovito uporabljenih človeških in finančnih virih ter uporabi sistemov spodbud in nagrajevanja.

Še več, reforma in modernizacija evropskega sistema visokošolskega izobraževanja je odvisna od prizadevanj in kompetenc učiteljev in raziskovalcev. Kljub temu se število zaposlenih pogosto ne veča vzporedno s številom študentov.

Boljši delovni pogoji, boljše začetno izobraževanje in usposabljanje ter stalni strokovni razvoj in boljše priznavanje in nagrajevanje odličnosti v poučevanju in raziskovanju so bistveni, da bo Evropa lahko izobrazila, privabila in obdržala visokokakovostne visokošolske učitelje, ki jih potrebuje.

Zakaj je uspešno in učinkovito visoko šolstvo pomembno 

Zagotavljanje kakovosti povečuje zaupanje v visokošolsko izobraževanje. Vsaka visokošolska institucija bi morala imeti strog sistem notranjega zagotavljanja kakovosti, ki bi ga ocenjevale zunanje agencije za zagotavljanje kakovosti. 

Takšni izzivi zahtevajo večjo prožnost. Avtonomne institucije se lažje specializirajo ter spodbujajo boljše poučevanje in raziskovanje ter odličnost visokošolskih sistemov. Toda zaradi pravnih, finančnih in upravnih omejitev so institucije še vedno precej omejene pri opredeljevanju strategij in struktur ter uveljavljanju konkurenčne prednosti.

Poleg tega so za visokošolske sisteme in njihovo financiranje še vedno odgovorne nacionalne vlade držav članic EU.

Kako si EU prizadeva za spodbujanje učinkovitega in uspešnega visokega šolstva

Evropska komisija podpira sodelovanje v raziskavah in politiki, s čimer pomaga državam članicam EU razvijati učinkovite modele upravljanja in financiranja visokega šolstva. Sodeluje tudi z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri pregledovanju struktur financiranja, spodbud in nagrajevanja visokošolskih sistemov. 

Komisija z instrumentom za vzajemno svetovanje in dejavnostmi vzajemnega učenja tudi spodbuja vzajemno učenje o dobrih praksah na področju upravljanja in financiranja med državami članicami EU.

V obdobju 2014–2020 je 17 držav članic EU v visokošolsko izobraževanje vložilo evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI). Za usposabljanje posameznikov, reforme programov in usklajevanje izobraževanja s potrebami na trgu dela je bilo iz Evropskega socialnega sklada (ESS) skupaj namenjenih 5,2 milijarde evrov. 

Dodatna sredstva v višini 1,5 milijarde evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) so bila porabljena za obnovo ali gradnjo nove šolske infrastrukture. 

Visokošolskim institucijam je v okviru skupine Evropske investicijske banke na voljo finančna podpora v obliki posojil. V okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) lahko zaprosijo za posojilo za posodobitev zmogljivosti, prav tako pa lahko sodelujejo v programih inovativnega financiranja, npr. v programu posojil Erasmus+ za magistrski študij za mednarodne študente. 

Za zagotavljanje kakovosti je v standardih in smernicah za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru določen skupni okvir, ki zagotavlja odgovornost na evropski, nacionalni in institucionalni ravni. Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) pomaga pri razvoju zagotavljanja kakovosti na evropski ravni.

Komisija objavlja poročila o napredku pri zagotavljanju kakovosti na področju visokošolskega izobraževanja na evropski ravni.