Uspešno in učinkovito visoko šolstvo

Uspešnost in učinkovitost visokošolskega izobraževanja sta povezani z upravljanjem in financiranjem ter s spodbujanjem kulture kakovosti v visokošolskih sistemih in institucijah.

Za kaj gre

Uspešnost in učinkovitost visokega šolstva sta povezani z upravljanjem in financiranjem ter s spodbujanjem kulture kakovosti v visokošolskih sistemih in institucijah. Uspešnost visokošolskih sistemov je v marsičem odvisna od njihove organiziranosti in financiranja.

Strategija Evropa 2020 izpostavlja:

  • Visokošolski sistemi potrebujejo ustrezna finančna sredstva; treba je zavarovati javno vlaganje v visokošolsko izobraževanje, saj gre za področje, ki spodbuja gospodarsko rast.
  • Izzivi, s katerimi se srečuje visoko šolstvo, terjajo prožnejše sisteme upravljanja in financiranja, ki bodo zagotovili ravnotežje med večjo avtonomnostjo izobraževalnih institucij ter njihovo odgovornostjo do vseh deležnikov.

V okviru bolonjskega procesa države članice tesno sodelujejo tudi pri razvoju kulture kakovosti. Zagotavljanje kakovosti povečuje zaupanje v visokošolsko izobraževanje. Vsaka visokošolska institucija bi morala imeti trden sistem notranjega zagotavljanja kakovosti, ki bi ga agencije za kakovost ocenile z zunanjimi preverjanji.

Zakaj je potrebno

Delež javne porabe za visoko šolstvo se med državami članicami EU sicer precej razlikuje, toda ob dodatnih pritiskih za večjo fiskalno konsolidacijo v Evropi premalo vlagamo v visoko šolstvo. Treba je diverzificirati vire finančnih sredstev za visoko šolstvo in poskrbeti, da se vložena sredstva kar najbolj obrestujejo.

Reforma in posodobitev evropskega visokega šolstva sta odvisni od usposobljenosti in motivacije učiteljev in raziskovalcev, vendar število zaposlenih pogosto ne ustreza naraščajočemu številu študentov, kar je še dodaten pritisk na že tako obremenjene zmogljivosti.

Boljši delovni pogoji, vključno s preglednimi in poštenimi postopki zaposlovanja, kakovostno temeljno in stalno strokovno izobraževanje ter priznavanje in nagrajevanje odličnosti v poučevanju in raziskovanju so bistvenega pomena, da bo Evropa lahko izobrazila, privabila in obdržala visokokakovostne visokošolske učitelje, ki jih potrebuje.

Za te spremembe je potrebna večja prožnost. Avtonomne institucije se laže specializirajo, uveljavljajo boljše učne in raziskovalne rezultate in spodbujajo odličnost v visokošolskih sistemih. Toda zaradi pravnih, finančnih in upravnih omejitev so institucije še vedno precej omejene pri opredeljevanju strategij in struktur ter uveljavljanju konkurenčne prednosti.

Dosedanji ukrepi

Evropska komisija podpira sodelovanje v raziskavah in politiki, s čimer pomaga državam EU razvijati učinkovite modele upravljanja in financiranja v visokem šolstvu. Evropska komisija sodeluje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri pregledovanju struktur za financiranje, spodbude in nagrade v visokošolskih sistemih.

Evropska komisija tudi spodbuja medsebojno svetovanje in vzajemno učenje o dobrih praksah na področju upravljanja in financiranja med državami članicami EU.

V programskem obdobju 2014–2020 je 17 držav članic EU visokošolsko izobraževanje vključilo v evropske strukturne in investicijske sklade. Za usposabljanje posameznikov, reforme programov in usklajevanje izobraževanja s potrebami na trgu dela je bilo iz Evropskega socialnega sklada skupaj namenjenih 5,2 milijarde evrov.

Dodatna sredstva v višini 1,5 milijarde evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj so bila porabljena za obnovo ali gradnjo nove šolske infrastrukture (študentski domovi, laboratoriji itd.). Visokošolskim zavodom je v okviru skupine Evropske investicijske banke na voljo finančna podpora v obliki posojil, in sicer za posodobitev zmogljivosti ali uvedbo inovativnih možnosti financiranja.

Za zagotovitev odgovornosti je bil v zvezi z evropsko kulturo kakovosti v okviru standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (kakor so jih revidirale in sprejele države članice in druge države bolonjskega procesa leta 2015) določen skupni okvir za zagotavljanje kakovosti na evropski, nacionalni in institucionalni ravni.

Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu pomaga vzpostaviti evropsko razsežnost zagotavljanja kakovosti. Za registracijo v evropski register za zagotavljanje kakovosti morajo agencije za kakovost izpolnjevati načela evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti. Evropska komisija objavlja poročila o napredku pri zagotavljanju kakovosti na evropski ravni.