Vključujoče izobraževanje

Oblikovanje vključujoče in kohezivne družbe z izobraževanjem in kulturo je prednostna naloga Komisije.

Evropski steber socialnih pravic

Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija so decembra 2017 podprli sprejetje evropskega stebra socialnih pravic. Ta dogovor poudarja pomen socialne, izobraževalne in kulturne razsežnosti politik EU pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti.

Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa:

„Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.“

Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva je eden od strateških ciljev sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU. V Skupnem poročilu Komisije in Sveta za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) so „vključujoče izobraževanje, enakopravnost, pravičnost, nediskriminacija in spodbujanje državljanskih kompetenc‟ opredeljeni kot prednostna področja evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju.

V strategiji Evropa 2020 in okviru ET 2020 sta določena dva glavna cilja, ki ju je treba v Evropi doseči do leta 2020:

Komisija je v prispevku k socialnemu vrhu v Göteborgu začrtala svojo vizijo evropskega izobraževalnega prostora. Ta pobuda poudarja pomen kakovostnega in vključujočega izobraževanja od otroštva dalje kot temelja za socialno kohezijo, družbeno mobilnost in pravično družbo.

Komisija je to vizijo podprla tudi v sporočilu o vlogi mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik pri oblikovanju močnejše Evrope, v katerem navaja, da bi moral biti eden od ciljev evropskega izobraževalnega prostora podpora državam članicam pri zagotavljanju, da bi bili njihovi sistemi izobraževanja in usposabljanja bolj vključujoči.

Na podlagi predlogov Komisije je bilo sprejetih že več političnih pobud:

  • Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje
  • Priporočilo Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja

Komisija je maja 2018 sprejela predlog za nov program Erasmus+ z dvakrat večjim proračunom. Novi program naj bi študij, usposabljanje in učenje v tujini omogočil milijonom mladih Evropejcev in Evropejk iz vseh socialnih okolij. Zajemal bo tudi evropski okvir za vključevanje in nacionalne strategije vključevanja.

Vloga EU pri doseganju vključujočega izobraževanja

Napredek držav članic pri doseganju vključujočega izobraževanja se spremlja v okviru evropskega semestra in Pregleda izobraževanja in usposabljanja. Pregled izobraževanja in usposabljanja poleg tega predstavlja podatke o vlogi izobraževanja v boju proti neenakosti in pri uveljavljanju socialne vključenosti.

Med različni ukrepi Komisije na tem področju so:

  • ustanovitev delovne skupine za spodbujanje skupnih vrednot in vključujočega izobraževanja ET 2020, ki je pripravila jedrnat spletni zbornik dobrih praks na tem področju, dostopen prek omrežja Yammer
  • pobuda za mrežo pozitivnih vzornic in vzornikov za spodbujanje socialne vključenosti ter preprečevanje izključenosti in nasilne radikalizacije med mladimi
  • zbirka orodij za mladinske delavce in delavke pri delu z mladimi, ki so izpostavljeni marginalizaciji
  • evropska nagrada za socialno vključevanje prek športa

Poleg tega program Erasmus+ podpira pobude in dejavnosti za razvijanje inovativnih politik in praks na terenu, ki krepijo družbeno vključenost.

Kaj sledi

Komisija pripravlja naslednje ukrepe:

  • razširitev evropske zbirke orodij za šole, spletne platforme za šole in učiteljsko osebje. Zbirka vključuje primere dobre prakse in vire za uvajanje sodelovalnega pristopa, ki naj bi izboljšal vključenost in zagotovil enake možnosti
  • razširitev spletne platforme eTwinning, ki povezuje učitelje in učilnice v Evropi in ponuja tečaje za učitelje o državljanski vzgoji
  • zagotovitev spodbud visokošolskim institucijam, da odobrijo kreditne točke za prostovoljsko delo in oblikujejo učne načrte, ki akademsko snov povezujejo z državljansko udeležbo
  • izvajanje Evropske solidarnostne enote, pobude EU, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali zaposlitev v projektih v domači državi ali tujini, ki prinašajo koristi za skupnost ali regijo
  • nadaljnje uvajanje virtualne izmenjave Erasmus+, ki mladim v Evropi in južnem Sredozemlju omogoča, da v okviru formalnega ali neformalnega izobraževanja pridobijo pomembne medkulturne izkušnje prek spleta