Vključujoče izobraževanje

Evropska komisija je sprejela tri predloge, ki naj bi pripomogli k izgradnji bolj vključujoče in kohezivne družbe z izobraževanjem in kulturo.

Za kaj gre

Decembra 2017 so Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija v celoti podprli sprejetje evropskega stebra socialnih pravic. V sporazumu je poudarjen pomen socialne, izobraževalne in kulturne razsežnosti politik EU pri zbliževanju Evropejcev, da bi zgradili skupno prihodnost.

Po prvem načelu evropskega stebra socialnih pravic ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trgu dela.

Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva je eden od strateških ciljev sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU. Kot je začrtano v skupnem poročilu Komisije in Sveta za leto 2015 o izvajanju t.i. strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), določa strategija EU „vključujoče izobraževanje, enakopravnost, pravičnost, nediskriminacijo in uveljavljanje državljanskih kompetenc‟ za prednostna področja evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju.

Strategija Evropa 2020 in okvir ET2020 sta določila dva glavna cilja, ki obravnavata vključujoče izobraževanje, ki ga je treba doseči v Evropi do leta 2020:

  • na manj kot 10 % naj bi se zmanjšal delež mladih v starostni skupini 18 do 24 let, ki niso končali šolanja (osipniki) in
  • najmanj 40 % prebivalcev v starostni skupini 30 do 34 let naj bi doseglo visokošolsko izobrazbo.

Evropska komisija je v svojem prispevku k socialnemu vrhu v Göteborgu iz novembra 2017 določila svojo vizijo evropskega izobraževalnega prostora. Ta pobuda poudarja pomen kakovostnega in vključujočega izobraževanja od otroštva dalje kot temelja za socialno kohezijo, socialno mobilnost in pravično družbo. To vizijo je Komisija nadalje podprla v svojem sporočilu, v katerem navaja, da bi moral biti eden od ciljev evropskega izobraževalnega prostora podpora državam članicam pri zagotavljanju, da bi bili njihovi sistemi izobraževanja in usposabljanja bolj vključujoči.

Na podlagi predlogov Komisije je bilo sprejetih več političnih pobud:

Komisija je maja 2018 sprejela predlog za nov program Erasmus, v katerem je podvojila proračun programa. Sedanji program Erasmus+ milijonom mladih Evropejcev že omogoča študij, usposabljanje ali učenje v tujini in novi program naj bi po pričakovanjih dosegel še večje število ljudi iz vseh socialnih okolij.

Način ukrepanja

Napredek držav članic pri doseganju vključujočega izobraževanja se spremlja v okviru evropskega semestra in pregleda izobraževanja in usposabljanja. Pregled izobraževanja in usposabljanja navaja podatke o vlogi izobraževanja v boju proti neenakosti in uveljavljanju družbene vključenosti

Evropska komisija izvaja različne ukrepe na tem področju, denimo:

  • ustanovitev delovne skupine strokovnjakov za spodbujanje skupnih vrednot in vključujočega izobraževanja, ki je pripravila spletni zbornik dobrih praks na tem področju;
  • pobudo, ki vključuje pozitivne „vzornike“ za spodbujanje socialne vključenosti ter preprečevanje izključevanja in nasilne radikalizacije med mladimi
  • zbirko orodij za mladinske delavce pri delu z mladimi, ki so izpostavljeni marginalizaciji
  • evropsko nagrado za socialno vključevanje prek športa

Poleg tega program Erasmus+ podpira pobude in dejavnosti za razvijanje inovativnih politik in praks na terenu, ki krepijo družbeno vključenost.

Kaj sledi

Komisija pripravlja naslednje ukrepe:

  • razširitev evropske zbirke orodij za šole, spletne platforme za šole in učitelje. Zbirka orodij vključuje primere dobre prakse in sredstva za uvajanje sodelovalnega pristopa, ki naj bi izboljšal vključenost in zagotovil enake možnosti;
  • razširitev spletne platforme eTwinning, ki povezuje učitelje in učilnice v Evropi in ponuja tečaje za učitelje o državljanski vzgoji;
  • spodbude visokošolskim ustanovam, da odobrijo kreditne točke za prostovoljsko delo ter pripravijo učne načrte, ki akademsko snov povezujejo z državljanskim udejstvovanjem;
  • izvajanje evropske solidarnostne enote, nove pobude Evropske unije, ki mladim omogoča prostovoljsko delo ali zaposlitev v projektih v domovini ali tujini, ki prinašajo koristi za skupnost ali regijo;
  • uvedba nove pobude virtualne izmenjave Erasmus+, ki bo mladim v Evropi in južnem Sredozemlju s strukturiranimi in vodenimi spletnimi konferencami omogočala izmenjavo mnenj in predlogov ter podpirala medkulturno spoznavanje in strpnost.