Delovne skupine ET 2020
Delovne skupine so zasnovane tako, da pomagajo državam članicam EU pri reševanju ključnih izzivov njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter pri izvajanju skupnih prednostnih nalog na evropski ravni.

Kaj so delovne skupine

Delovne skupine se vzpostavijo v okviru političnega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja za podporo skupnim ciljem politike. 

Skupine podpirajo oblikovanje politike na ravni EU in nacionalni ravni ter so forum za izmenjavo izkušenj in dobrih praks glede ključnih izzivov, s katerimi se srečujejo sistemi izobraževanja in usposabljanja. 

Člani delovnih skupin so vladni uradniki, ki jih imenujejo države članice EU in druge sodelujoče države. V skupine so imenovani tudi številni predstavniki organizacij deležnikov in socialnih partnerjev. 

Julija 2018 je bilo imenovanih sedem delovnih skupin, ki bodo nadaljevale z delom do izteka sedanjega mandata junija 2020. 

Skupine so organizirane po naslednjih temah: vzgoja in varstvo predšolskih otrok; šole; poklicno izobraževanje in usposabljanje; visokošolsko izobraževanje; izobraževanje odraslih; skupne vrednote in vključujoče izobraževanje; digitalno izobraževanje: učenje, poučevanje in ocenjevanje. 

Poročila s sestankov so na voljo v registru strokovnih skupin Evropske komisije. Za več informacij o delovnih skupinah se registrirajte na platformi Yammer.

Ta delovna skupina razpravlja o razvoju visokokakovostnih sistemov za predšolsko vzgojo in varstvo v Evropi. Gradi na rezultatih prejšnje delovne skupine (2012–2014), ki je razvila evropski okvir kakovosti za ta sektor. Prednostno obravnava naslednja področja:

  • profesionalizacija delovnega osebja kot pomemben element za oblikovanje privlačnega, trajnostnega in kompetentnega poklica. Delo se osredotoča na začetni in stalni poklicni razvoj, karierne možnosti, raznolikost osebja (npr. odpravljanje razlik med spoloma, zagotavljanje raznolikosti etničnega porekla) ter delovne pogoje.
  • socialno vključevanje s poudarkom na širši udeležbi v predšolski vzgoji in izobraževanju, namenjeni zmanjševanju vrzeli pri otrocih iz različnih okolij (vključno z otroki s posebnimi potrebami), izboljševanju socialne kohezije in podpiranju zgodnjega učenja jezikov pri otrocih iz novo prispelih migrantskih ali manjšinskih skupin.

Delovna skupina bo tudi preverila, kako izmeriti kakovost sistemov predšolske vzgoje in varstva na različnih ravneh.

Več informacij o delu Komisije na tem področju na strani o predšolski vzgoji in varstvu.

Ta delovna skupina razpravlja o upravljanju šolskih izobraževalnih sistemov za razvoj visokokakovostnega in vključujočega izobraževanja po vsem evropskem izobraževalnem prostoru. Trenutno se osredotoča na naslednja področja: 

  • zagotavljanje kakovosti: kako lahko šolski izobraževalni sistem podpira razvoj širokih kompetenc pri mladih in spodbuja celostni šolski pristop s sodelovanjem vseh, ki so vključeni v šolsko skupnost.
  • karierne poti učiteljev in vodstvenih delavcev šol: kako razvijati in podpirati privlačne in trajnostne poklicne poti – zlasti glede ocenjevanja zaposlenih, zahtevanih kompetenc, poklicnega razvoja in sposobnosti vodenja.

Glavna sporočila politike prejšnjih delovnih skupin za šole (2016–2018) so zapisana v poročilu Evropske zamisli za boljše učenje: upravljanje šolskih izobraževalnih sistemov

Več o delu Komisije na področju politike šolskega izobraževanja na straneh o šolski politiki.

Za najnovejše novice, objave, videoposnetke, priložnosti za šole v okviru programa Erasmus+ ter tečaje Teacher Academy za strokovni razvoj obiščite portal School Education Gateway.

Ta delovna skupina razpravlja o vlogi in možnostih inovacij s posebnim poudarkom na digitalizaciji za uvedbo prožnejših, bolj trajnostnih in visokokakovostnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. To zajema pregled inovacij in digitalizacije v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihove povezave z drugimi vrstami izobraževanja, vendar tudi odraža vpliv širših trendov inovacij in digitalizacije v gospodarstvih in trgih dela na poklicno izobraževanje in usposabljanje (npr. industrija 4.0, avtomatizacija, umetna inteligenca). 

Končni cilj je okrepiti zaposljivost in osebni razvoj mladih in delovno aktivnih ljudi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi prispevali h konkurenčnosti podjetij ter trajnostni rasti in socialni koheziji. 

Prednostno obravnava naslednja področja: 

  • uvedba inovativnih načinov poučevanja za učitelje in izvajalce usposabljanja
  • krepitev ključnih kompetenc s prilagajanjem učnih načrtov in/ali programov usposabljanja ter predpisov, ki ustrezajo hitro spreminjajočim se trgom dela
  • uvedba novih učnih okolij in organizacijskih prijemov v ustanovah in podjetjih za usposabljanje
  • zagotavljanje uporabe modernih učnih tehnologij v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter višjem strokovnem izobraževanju
  • spodbujanje proaktivnih in prožnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki podpirajo pametne strategije za specializacijo in sodelovanje prek industrijskih grozdov
  • spodbujanje kakovosti in odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju
  • krepitev upravljanja in financiranja prek delitve stroškov in vlaganja v infrastrukturo
  • podpora učni mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, poklicne poti brez meja in internacionalizacija poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Za več informacij se registrirajte na platformi Yammer in spremljajte #ET2020VET na Twitterju.

Ta delovna skupina razpravlja o tem, kako kar najbolj povečati kakovost visokošolskega izobraževanja ter pripraviti diplomirance na spremenljive trge dela in spremenljive družbe. Želi tudi povečati zmogljivost Evrope za inovacije in njen prispevek k trajnostni rasti in vključujočim družbam. 

Delovna skupina upošteva prednostne naloge, opredeljene v prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo in v sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture.
Prednostno obravnava naslednja področja: 

Ta delovna skupina razpravlja o možnostih politike za razvoj modernih sistemov za izobraževanje odraslih, ki podpirajo stalno izpopolnjevanje in prekvalificiranje posameznikov, kar je nujno za uspešno udejstvovanje na današnjem trgu dela in v družbi. Prednostno obravnava naslednja področja: 

  • zagotavljanje možnosti za izpopolnjevanje in/ali prekvalificiranje 
  • podpora razvoju kulture nenehnega učenja na delovnem mestu (v zasebnem in javnem sektorju)

Za več informacij obiščite elektronsko platformo za izobraževanje odraslih (EPALE).

Ta delovna skupina razpravlja o možnostih politike za reševanje ključnih vprašanj v okviru a Pariške deklaracije iz leta 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem. Skupina tudi spodbuja skupne vrednote, zlasti z vidika Priporočila Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja

Prednostno obravnava naslednja področja:

  • spodbujanje skupnih vrednot in medkulturnih kompetenc, vključno z državljansko vzgojo in digitalnim državljanstvom
  • podpora vključujočemu izobraževanju za vse učence
  • spodbujanje evropske dimenzije izobraževanja in usposabljanja
  • podpora izobraževalnemu osebju pri spodbujanju različnosti in vzpostavljanju odprtega učnega okolja

Za več informacij se registrirajte na platformi Yammer.

Ta delovna skupina razpravlja o namenski in inovativni uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju in usposabljanju ter o razvoju digitalnih kompetenc. Skupina preučuje, kako se lahko izobraževalni sistemi odzovejo na spremembe v družbi in na trgu dela na podlagi digitalne preobrazbe, spodbuja dobre prakse in skupno oblikovanje političnih rešitev. 

V skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje so njena glavna prednostna področja:

  • boljša uporaba digitalne tehnologije za poučevanje, učenje in ocenjevanje
  • razvoj ustreznih digitalnih kompetenc in spretnosti
  • izboljšanje izobraževanja z boljšo analizo podatkov in predvidevanjem

Delovna skupina osredotoča svoje delo na naslednje ključne teme:

  • spremljanje in merjenje učinka
  • izobraževanje učiteljev, praksa in učenje učencev
  • ocenjevanje in priznavanje
  • trajnostne spremembe sistema
  • digitalno izobraževanje za vseživljenjsko učenje
  • partnerstvo (zasebno, tretji sektor) in sodelovanje