Izobraževanje za delovna mesta in rast

Ukrepi EU na področju izobraževanja in usposabljanja so bistveni za omogočanje ekonomskega in socialnega napredka v Evropi.

Pomen izobraževanja za zaposlovanje in gospodarstvo EU

Z učinkovitim izobraževanjem lahko znanja in spretnosti delavcev bolje uskladimo s potrebami gospodarstva EU.

EU potrebuje kvalificirano delovno silo, da bi dosegla največjo možno produktivnost in zagotovila nadaljnje inovacije v današnjem globaliziranem gospodarstvu. Učinkovite politike izobraževanja in usposabljanja lahko tudi okrepijo osebni razvoj, spodbujajo aktivno državljanstvo ter krepijo pravičnost in spodbujajo socialno vključevanje in integracijo

Toda nedavni podatki kažejo na vedno večjo neusklajenost med znanji in spretnostmi, ki jih ljudje pridobijo iz izobraževanja in usposabljanja, ter znanji, ki jih zahteva trg dela. 20 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev EU namreč ne dosega temeljne ravni bralne in matematične pismenosti.

To omejuje možnosti posameznika za osebni razvoj in njegove možnosti za zaposlitev ter tudi prispeva k šibkejši gospodarski rasti.

Vloga EU pri izboljševanju izobraževanja in usposabljanja 

Organizacija sistemov izobraževanja in usposabljanja je v pristojnosti držav članic, toda podpora Evropske unije in njene dopolnilne dejavnosti so ključnega pomena za izboljšanje in posodobitev nacionalnih sistemov izobraževanja.

Strategija Evropa 2020 je postavila cilj, da je treba do leta 2020 delež mladih, ki predčasno opustijo šolanje, zmanjšati na manj kot 10 %, delež diplomantov visokošolskega izobraževanja pa povečati na najmanj 40 %.

Cilji, instrumenti in način skupnega dela na ravni EU so navedeni v strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), ki velja do leta 2020.

Spremljanje napredka omogočajo kazalniki in nabor meril. V okviru strategije Evropa 2020 in evropskega semestra:

  • Evropska komisija izvaja analize v pomoč državam članicam pri pripravi njihovih politik izobraževanja in usposabljanja in za spremljanje napredka pri izvajanju reform. Analize so usmerjene predvsem v izzive, ki se pojavijo na ravni EU in nacionalni oziroma regionalni ravni, ter podpirajo vrstniško učenje in izmenjavo dobrih praks, vključno z opredelitvijo področij, kjer so potrebujejo naložbe.
  • Države članice EU lahko vsako leto prejmejo posebne smernice za prednostne reforme v obliki tako imenovanih priporočil za posamezne države.
  • EU pripravlja tudi številna posvetovanja in oblike sodelovanja z deležniki, denimo ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, civilno družbo, podjetji, socialnimi partnerji in združenji delodajalcev.

Deležniki v izobraževanju, usposabljanju in delu z mladimi se srečujejo in izmenjujejo mnenja na forumu za izobraževanje, usposabljanje in mladino.