Politika EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključni element sistemov vseživljenjskega učenja, ki državljane in državljanke opremljajo z znanjem, spretnostmi in kompetencami, potrebnimi v posameznih poklicih in na trgu dela.

Kaj je poklicno izobraževanje in usposabljanje?

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je namenjeno zadovoljevanju potreb gospodarstva, a hkrati udeležencem omogoča pridobitev znanj in spretnosti, pomembnih za osebni razvoj in aktivno državljanstvo. 

Prispeva lahko k uspešnosti podjetij, konkurenčnosti, raziskavam in inovacijam ter je ključni vidik uspešne zaposlitvene in socialne politike.

Sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi podpira dobro delujoča mreža deležnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V upravljanje teh mrež so vključeni socialni partnerji, kot so delodajalci in sindikati, v okviru različnih organov, na primer zbornic, odborov in svetov.

Sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja sestavljata začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje se običajno izvaja na višji sekundarni ravni in postsekundarni ravni pred začetkom poklicnega dela. 

Poteka bodisi v šolskem okolju (večinoma v učilnici) bodisi v delovnem okolju, na primer v centrih za usposabljanje in podjetjih. Države se pri tem med seboj razlikujejo, odvisno od nacionalnega sistema izobraževanja in usposabljanja ter strukture gospodarstva.

Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje se izvaja po začetnem izobraževanju in usposabljanju ali po začetku poklicnega dela. Namen je nadgraditi znanje ter pomagati državljanom in državljankam pridobiti nove spretnosti, se prekvalificirati ter se nadalje osebno in poklicno razvijati. 

Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje je večinoma povezano z delom, saj učenje pretežno poteka na delovnem mestu.

V začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju na višji sekundarni ravni povprečno sodeluje 50 % mladih Evropejcev in Evropejk v starosti 15–19 let. Vendar povprečje Evropske unije (EU) zakriva pomembne geografske razlike v stopnji udeležbe, ki znaša od 15 % do več kot 70 %.

Politika EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prizadevanja za okrevanje po krizi zaradi covida-19

Komisija je 1. julija 2020 predstavila ambiciozen program za usmerjanje prizadevanj za okrevanje po krizi zaradi COVID-19 na področju zaposlovanja in socialne politike. Poudarek je na znanjih in spretnostih ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. 

Predlogi pomembno prispevajo k načrtu okrevanja za Evropo predsednice Ursule von der Leyen ter vključujejo:

Najnovejši razvoj politike EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju 2020

Svet Evropske unije je 24. novembra 2020 sprejel priporočilo o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost.

Priporočilo opredeljuje ključna načela, da se zagotovi prilagodljivost poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela in da se tako mladim kot odraslim zagotovijo kakovostne možnosti za učenje.

Močno tudi poudarja pomen večje prožnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, okrepljene možnosti za učenje na delovnem mestu in vajeništvo ter boljše zagotavljanje kakovosti.

Priporočilo nadomešča evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) s posodobljenim okvirom EQAVET, ki vključuje kazalnike in deskriptorje kakovosti. Novo priporočilo obenem razveljavlja prejšnje priporočilo o evropskem sistemu kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET).

Komisija spodbuja te reforme in podpira centre poklicne odličnosti, ki združujejo lokalne partnerje pri razvoju ekosistemov znanj in spretnosti. Ekosistemi znanj in spretnosti bodo prispevali k regionalnemu, gospodarskemu in družbenemu razvoju, inovacijam in strategijam pametne specializacije.

Izjava iz Osnabrücka 2020

Ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje iz držav članic EU, držav kandidatk, držav EGP-EFTA (Evropskega gospodarskega prostora in Evropskega združenja za prosto trgovino), evropski socialni partnerji in Evropska komisija so 30. novembra 2020 potrdili izjavo iz Osnabrücka 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo. 

Izjavo iz Osnabrucka podpirajo združenja izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja na evropski ravni (VET4EU2) in predstavniki učečih se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (OBESSU, Evropska vajeniška mreža). 

Izjava določa nove ukrepe politike za obdobje 2021–2025, ki dopolnjujejo priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost: 

  • spodbujanje odpornosti in odličnosti s kakovostnim, vključujočim in prožnim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem 
  • spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja za vse, ki poudarja pomen nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter digitalizacije 
  • spodbujanje trajnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja 
  • razvoj evropskega prostora izobraževanja in usposabljanja ter mednarodnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja 

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje je izdal mnenje o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo prispevalo k politiki Komisije po letu 2020.

Nadaljnji ukrepi EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

  • Evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) je referenčni instrument, ki državam EU pomaga spodbujati in spremljati izpopolnjevanje njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi skupno dogovorjenih referenčnih vrednosti. Več informacij na spletišču EQAVET.
     
  • Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva je opredelilo 14 ključnih meril, ki naj bi jih uporabljale države in deležniki v EU pri razvoju visokokakovostnih in učinkovitih vajeništev.
     
  • Evropsko zavezništvo za vajeništvo, uvedeno leta 2013, učinkovito spodbuja države članice EU, Evropsko združenje za prosto trgovino in države kandidatke EU ter več kot 230 deležnikov pri zavzemanju za izboljšanje obsega, kakovosti in podobe vajeništva. Nedavno je bila v cilje zavezništva vključena tudi mobilnost vajencev.
     
  • Evropska vajeniška mreža je bila ustanovljena z namenom mladim vajencem in vajenkam zagotoviti sodelovanje v razpravah, povezanih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vajeništvom.
     
  • Vsakoletni evropski teden poklicnih spretnosti, ki je bil uveden leta 2016, je vseevropska kampanja za izboljšanje privlačnosti in podobe poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
     
  • Delovna skupina za poklicno izobraževanje in usposabljanje ET2020 želi snovalcem politik in drugim deležnikom pomagati pri oblikovanju politik in praks. Zadnja delovna skupina je bila osredotočena na inovativnost in digitalizacijo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter višjem strokovnem izobraževanju na sistemski ravni. 
     
  • Medagencijska skupina za strokovno in poklicno izobraževanje in usposabljanje (IAG-TVET), ki jo vodi UNESCO, zagotavlja koordinacijo dejavnosti med ključnimi mednarodnimi organizacijami, med katerimi je tudi Komisija, ki se ukvarjajo s politiko, programi in raziskavami na področju strokovnega ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (TVET).

Finančni instrumenti za podporo politiki poklicnega izobraževanja in usposabljanja:

  • Programu Erasmus+ so dodeljena okvirna finančna sredstva v višini 14,774 milijarde evrov. Od tega je za poklicno izobraževanje in usposabljanje v obdobju 2014–2020 namenjenih skoraj 3 milijarde evrov. Vsako leto lahko približno 130 000 posameznikov in posameznic ter 20 000 zaposlenih na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja izkoristi možnosti za mobilnost v okviru programa Erasmus+. 

    Poleg tega se v okviru strateških partnerstev Erasmus+ vsako leto financira skoraj 500 projektov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Program financira tudi druge aktivnosti, denimo zavezništva za panožna znanja in spretnosti.
     
  • Evropski socialni sklad (ESS) je pomemben finančni vzvod za poklicno izobraževanje in usposabljanje. V obdobju 2014–2020 je v okviru svojega tematskega cilja veliko sredstev namenil ukrepom, ki podpirajo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Skoraj 15 milijard evrov je bilo med drugim namenjenih izboljšanju enakega dostopa do vseživljenjskega učenja, spodbujanju prilagodljivih učnih poti ter izboljšanju relevantnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za trg dela.

Evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se je začelo s københavnskim procesom leta 2002. Sodelovanje se je sčasoma še okrepilo, denimo s sporočilom iz Bruggeja in sklepi iz Rige.

Delo Komisije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju podpirata dve agenciji:

  • Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) pomaga razvijati evropske politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k njihovemu izvajanju z raziskavami, analizami in obveščanjem o sistemih, politikah in praksah na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter potrebah in zahtevah po znanjih in spretnostih v EU.
     
  • Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) prispeva k razvoju poklicnih spretnosti in kompetenc v okviru politike EU na področju zunanjih odnosov.