Politika EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključni element sistemov vseživljenjskega učenja, ki državljane in državljanke opremljajo z znanjem, spretnostmi in kompetencami, potrebnimi v posameznih poklicih in na trgu dela.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je namenjeno zadovoljevanju potreb gospodarstva, a hkrati udeležencem omogoča pridobitev znanj in spretnosti, pomembnih za osebni razvoj in aktivno državljanstvo. Prispeva lahko k uspešnosti podjetij, konkurenčnosti, raziskavam in inovacijam ter je ključni vidik uspešne zaposlitvene in socialne politike.

Sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi podpira dobro delujoča mreža ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V upravljanje teh mrež so vključeni socialni partnerji, kot so delodajalci in sindikati, v okviru različnih organov, na primer zbornic, odborov in svetov.

Sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja sestavljata začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje se običajno izvaja na višji sekundarni ravni pred začetkom poklicnega dela. Poteka bodisi v šolskem okolju (večinoma v učilnici) bodisi v delovnem okolju, na primer v centrih za usposabljanje in podjetjih. Države se pri tem med seboj razlikujejo, odvisno od nacionalnega sistema izobraževanja in usposabljanja ter strukture gospodarstva.

Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje se izvaja po začetnem izobraževanju in usposabljanju ali po začetku poklicnega dela. Namen je nadgraditi znanje ter pomagati državljanom in državljankam pridobiti nove spretnosti, se prekvalificirati ter se nadalje osebno in poklicno razvijati. Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje je večinoma povezano z delom, saj učenje pretežno poteka na delovnem mestu.

V začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju na višji sekundarni ravni povprečno sodeluje 50 % mladih Evropejcev in Evropejk v starosti 15–19 let. Vendar povprečje Evropske unije (EU) zakriva pomembne geografske razlike v stopnji udeležbe, ki znaša od 15 % do več kot 70 %.

Prednostne naloge EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje

Evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja se je dodatno okrepilo s sporočilom iz Bruggeja in sklepi iz Rige.

V njih so institucije EU, države članice, države kandidatke, države Evropskega gospodarskega prostora, socialni partnerji in evropski ponudniki poklicnega izobraževanja določili niz uresničljivih ciljev za obdobje 2015–2020:

  • spodbujati učenje na delovnem mestu v vseh oblikah, s posebnim poudarkom na vajeništvu, z vključevanjem socialnih partnerjev, podjetij, zbornic ter ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva;
  • nadalje razvijati mehanizme za zagotavljanje kakovosti v skladu s Priporočilom o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljati neprekinjeno obveščanje in povratne informacije v sistemih začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi učni izidov;
  • izboljšati dostop do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter kvalifikacij za vse s pomočjo prožnejših in prehodnejših sistemov, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih in integriranih storitev svetovanja ter omogočanjem vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja;
  • krepiti ključne kompetence v učnih načrtih poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotavljati učinkovitejše možnosti za pridobitev ali razvoj teh spretnosti prek začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
  • uvesti sistematični pristop k začetnemu usposabljanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, vodij usposabljanja in mentorjev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju tako v šolskem kot delovnem okolju ter zagotoviti priložnosti zanju.

Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje je izdal mnenje o prihodnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo prispevalo k politiki Evropske komisije po letu 2020.

Najnovejše dogajanje

Komisija je 1. julija 2020 predstavila ambiciozen program za usmerjanje prizadevanj za okrevanje po krizi zaradi COVID-19 na področju zaposlovanja in socialne politike. Poudarek je na znanjih in spretnostih ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju. 

Predlogi pomembno prispevajo k načrtu okrevanja za Evropo predsednice Ursule von der Leyen ter vključujejo:

  • sporočilo Komisije z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. V sporočilu je predstavljenih 12 ukrepov EU, ki naj bi podprli partnerstva za znanja in spretnosti, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo ter vseživljenjsko učenje. 

    Eden glavnih ciljev sporočila je novi pakt za znanja in spretnosti, ki naj bi bil vzpostavljen novembra 2020 v evropskem tednu poklicnih spretnosti. Pakt določa ambiciozne merljive cilje na ravni EU ter opisuje, kako bo EU podpirala naložbe v znanja in spretnosti; 
     

  • sporočilo spremlja delovni dokument služb Komisije o oceni priporočila Sveta iz leta 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;
     
  • predlog Komisije za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, katerega cilj je zagotoviti, da delovna sila, ne glede na starost, s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem pridobi ustrezna znanja in spretnosti za podpiranje okrevanja po krizi zaradi COVID-19 ter digitalnega in zelenega prehoda na socialno pravičen način. 

    V predlogu so predstavljeni ukrepi na ravni EU v podporo reformi poklicnega izobraževanja in usposabljanja z jasnimi merljivi cilji. Spremlja ga delovni dokument služb Komisije.

Delo Komisije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju podpirata dve agenciji:

  • Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) pomaga razvijati evropske politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k njihovemu izvajanju z raziskavami, analizami in obveščanjem o sistemih, politikah in praksah na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter potrebah in zahtevah po znanjih in spretnostih v EU.
  • Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) prispeva k razvoju poklicnih spretnosti in kompetenc v okviru politike EU na področju zunanjih odnosov.

Kako EU spodbuja poklicno izobraževanje in usposabljanje

Finančni instrumenti za podporo politiki poklicnega izobraževanja in usposabljanja:

  • Programu Erasmus+ so dodeljena okvirna finančna sredstva v višini 14,774 milijarde evrov. Od tega je za poklicno izobraževanje in usposabljanje v obdobju 2014–2020 namenjenih skoraj 3 milijarde evrov. Vsako leto lahko približno 130 000 posameznikov in posameznic ter 20 000 zaposlenih na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja izkoristi možnosti za mobilnost v okviru programa Erasmus+. Poleg tega se v okviru strateških partnerstev Erasmus+ vsako leto financira skoraj 500 projektov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Program financira tudi druge aktivnosti, denimo zavezništva za panožna znanja in spretnosti.
  • Evropski socialni sklad (ESS) je pomemben finančni vzvod za poklicno izobraževanje in usposabljanje. V obdobju 2014–2020 je v okviru svojega tematskega cilja veliko sredstev namenil ukrepom, ki podpirajo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Skoraj 15 milijard evrov je bilo med drugim namenjenih izboljšanju enakega dostopa do vseživljenjskega učenja, spodbujanju prilagodljivih učnih poti ter izboljšanju relevantnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za trg dela.