Politika EU na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključni element sistemov vseživljenjskega učenja, ki ljudi opremljajo z znanjem, spretnostmi in/ali kompetencami, potrebnimi za določene poklice ali druge potrebe na trgu dela.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je ključni element sistemov vseživljenjskega učenja, ki ljudi opremljajo z znanjem, spretnostmi in/ali kompetencami, potrebnimi za določene poklice ali druge potrebe na trgu dela. Poklicno izobraževanje in usposabljanje je namenjeno izpolnjevanju potreb gospodarstva, vendar udeležencem tudi omogoča pridobitev spretnosti za osebni razvoj in aktivno državljanstvo. Prispeva k uspešnosti podjetij, konkurenčnosti, raziskavam in inovacijam ter je ključnega pomena za zaposlovanje in socialno politiko.

Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, ki jih podpira dobro delujoča mreža ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, temeljijo na strukturah upravljanja, v katere so vključeni socialni partnerji (delodajalci, sindikati) iz različnih organov (zbornice, odbori, sveti itd.). Sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja sestavljata začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje:

  1. Začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje se običajno izvaja na višji sekundarni ravni pred začetkom poklicnega dela. Poteka bodisi v šolskem okolju (učenje večinoma poteka v učilnici) bodisi v delovnem okolju, ki čim bolj ustreza dejanskim delovnim pogojem (v šolah, centrih za usposabljanje ali podjetjih, tipično s shemami vajeništev). To je odvisno predvsem od sistema izobraževanja in usposabljanja v posamezni državi, pa tudi od strukture njenega gospodarstva.
  2. Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje se izvaja po začetnem izobraževanju in usposabljanju ali po začetku poklicnega dela. Namen je izboljšati ali nadgraditi znanje in/ali sposobnosti, pridobiti nova znanja in spretnosti, se prekvalificirati ali nadaljevati osebni in poklicni razvoj. Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje je večinoma povezano z delom, učenje večinoma poteka na delovnem mestu.

Povprečno 50 % mladih Evropejcev v starosti 15–19 let sodeluje v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju (na višji sekundarni ravni). Vendar povprečje EU zakriva pomembne geografske razlike s stopnjo udeležbe od manj kot 15 % do več kot 70 % (glej podatke spodaj).

Prednostne naloge EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje (2015–2020)

Evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki se je začelo v Københavnu leta 2002, je bilo leta 2010 dodatno okrepljeno s sporočilom iz Bruggeja in leta 2015 s sklepi iz Rige, v katerih so EU, države kandidatke, države Evropskega gospodarskega prostora, socialni partnerji EU, Evropska komisija in evropski ponudniki poklicnega izobraževanja določili niz uresničljivih ciljev za obdobje 2015–2020:

  1. spodbujati učenje na delovnem mestu v vseh oblikah, s posebnim poudarkom na vajeništvu, z vključevanjem socialnih partnerjev, podjetij, zbornic ter ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva;
  2. nadalje razvijati mehanizme za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v skladu s priporočili evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju (EQAVET) (glej spodnji razdelek) in kot del sistemov zagotavljanja kakovosti zagotavljati neprekinjeno obveščanje in povratne informacije v sistemih začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi učnih rezultatov;
  3. izboljšati dostop do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter kvalifikacij za vse s pomočjo prožnejših in prehodnejših sistemov, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih in integriranih storitev usmerjanja ter zagotavljanjem potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja;
  4. nadalje krepiti ključne kompetence v učnih načrtih za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter zagotavljati učinkovitejše možnosti za pridobitev ali razvoj navedenih spretnosti prek začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja;
  5. uvesti sistematični pristop k začetnemu usposabljanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev, vodij usposabljanja in mentorjev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju tako v šolskem kot delovnem okolju ter zagotavljanju priložnosti zanj.

Delo Komisije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju podpirata dve agenciji:

  • Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) pomaga razvijati evropske politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k njihovem izvajanju z raziskavami, analizami in obveščanjem o sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, politikah in praksi, potrebah in zahtevah po znanjih in spretnostih v EU.
  • Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) prispeva k razvoju človeškega kapitala v okviru politike EU na področju zunanjih odnosov. Fundacija prek izboljšanja sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja prispeva k vseživljenjskemu razvoju spretnosti in kompetenc.

Ukrepi na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja na ravni EU

  • Vsakoletni evropski teden poklicnih spretnosti, ki je bil uveden leta 2016, je vseevropska kampanja za izboljšanje privlačnosti in podobe poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
  • Evropsko zavezništvo za vajeništvo , uvedeno leta 2013, učinkovito spodbuja države EU, Evropsko združenje za prosto trgovino in države kandidatke EU ter več kot 230 deležnikov pri zavzemanju za izboljšanje obsega, kakovosti in podobe vajeništva. Nedavno je bila v cilje zavezništva vključena tudi mobilnost vajencev.
  • Evropska vajeniška mreža, ustanovljena leta 2017, z namenom mladim vajencem zagotoviti sodelovanje v razpravah, povezanih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vajeništvom.

Finančni instrumenti za podporo politiki poklicnega izobraževanja in usposabljanja

  • Programu Erasmus+ so dodeljena (na začetku) skupna finančna sredstva v višini 14,774 milijarde evrov. Od tega je za poklicno izobraževanje in usposabljanje v obdobju 2014–2020 namenjenih skoraj 3 milijarde evrov. Vsako leto lahko približno 130 000 udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter 20 000 zaposlenih v poklicnem izobraževanju in usposabljanju izkoristi možnosti za mobilnost v okviru programa Erasmus+. Poleg tega se na leto skoraj 500 projektov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja financira v okviru strateških partnerstev Erasmus +. Program financira tudi druge dejavnosti, denimo zavezništva za panožna znanja in spretnosti (vključno z načrtom za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti).
  • Evropski socialni sklad (ESS) je pomemben finančni vzvod za poklicno izobraževanje in usposabljanje. V obdobju od 2014 do 2020 je v okviru svojega tematskega cilja veliko sredstev namenil ukrepom, ki podpirajo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Skoraj 15 milijard evrov je bilo med drugim namenjenih izboljšanju enakega dostopa do vseživljenjskega učenja in spodbujanju prožnih poti, kakor tudi izboljšanju relevantnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za trg dela.