Podnebna politika
Benefits of climate action

Koristi podnebnih ukrepov

Ustvarjanje nizkoogljične, podnebju prijazne družbe in gospodarstva je velik izziv in hkrati tudi velika priložnost. Potrebne tehnologije večinoma že imamo, izziv zdaj je njihova uporaba.

Glavne koristi so:

  • nova delovna mesta in zelena delovna mesta
  • boljša konkurenčnost
  • gospodarska rast
  • čistejši zrak in učinkovitejši javni potniški promet v mestih
  • nove tehnologije, kot so električni in hibridni avtomobili, energijsko varčne hiše in pisarne z inteligentnimi sistemi ogrevanja in hlajenja
  • zanesljiva oskrba z energijo – manjša odvisnost od uvoza

Študije kažejo, da so ukrepi praktično in stroškovno izvedljivi. Cena, ki bi jo zaradi podnebnih sprememb sicer morala plačati gospodarstvo in družba, bo veliko višja, kot so zdaj stroški boja proti podnebnim spremembam.

Več zelenih delovnih mest in manj stroškov

Z vlaganjem v nizkoogljično družbo in gospodarstvo bi lahko ustvarili tudi do 1,5 milijona dodatnih delovnih mest do leta 2020.

Zeleno gospodarstvo EU bo verjetno beležilo dramatično rast. Podjetja, usmerjena v obvladovanje onesnaževanja, zbiranje in predelavo odpadkov, obnovljive vire energije in recikliranje, že zdaj zaposlujejo več kot 4 milijone ljudi.

  • Če bi dosegli cilj 20–odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov , bi pridobili še 400 000 delovnih mest.
  • V gradbeništvu se ponujajo številne priložnosti s prenovo zgradb.
  • Z izvajanjem celotne zakonodaje EU o odpadkih bi prihranili 72 milijard evrov na leto in ustvarili več kot 400 000 novih delovnih mest do leta 2020.
  • Podjetja bi z gospodarnejšo rabo virov prihranila denar in ustvarila delovna mesta: prihranki bi znašali do 23 milijard evrov na leto, vsaka odstotna točka pri povečanju produktivnosti virov pa bi prinesla 150 000 dodatnih delovnih mest.
  • Energijsko intenzivne panoge bi z učinkovitejšimi proizvodnimi postopki znižale stroške, povečale konkurenčnost ter za več kot 80 % omejile emisije CO2 do leta 2050.
  • Vrednost okoljskega blaga in storitev naj bi se do leta 2020 podvojila. Ta sektor trenutno predstavlja približno tretjino svetovnega trga, njegovo vrednost pa ocenjujejo na več kot tisoč milijard evrov na leto.
Več zelenih delovnih mest

Čistejši promet

Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2050 emisije iz prometa znižala za 60 % v primerjavi z letom 1990.

Po zakonodaji EU morajo proizvajalci avtomobilov izdelovati varčnejše avtomobile (nove vrste motorjev, materialov, oblikovanja).

Vlade EU morajo poskrbeti za učinkovitejši in vzdržnejši sistem javnega naročanja na področju potniškega prometa in vozil.

Tako bomo imeli:

  • več električnih in hibridnih avtomobilov na evropskih cestah do leta 2020 in ustrezno število javnih polnilnih postaj (okvirno 1 na 10 vozil)
  • varčnejše sisteme javnega prevoza, denimo avtobuse s pogonom na alternativno gorivo

Splošni cilj teh prizadevanj je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, onesnaženost zraka, hrup in prometne zastoje. Tako bi ogromno prihranili pri zdravstvenih stroških in ukrepih za nadzor onesnaževanja, poleg tega pa omejili uvoz nafte in izboljšali zanesljivost oskrbe EU z energijo.

V Evropi so nekateri najučinkovitejši sistemi javnega prevoza na svetu. Uporabite jih! (c) Evropska komisija

V Evropi so nekateri najučinkovitejši sistemi javnega prevoza na svetu.

Pametne stavbe in energetski sistemi

Poraba energije v stavbah se bo izjemno zmanjšala.

  • Do leta 2020 bodo morale biti vse nove stavbe v EU nizkoenergijske oz. pasivne.
  • V starejših stavbah bodo vgradili nove sisteme – države EU so se zavezale, da bodo s spodbudami podprle temeljito in stroškovno učinkovito prenovo hiš.
  • Najsodobnejša tehnologija bo hišam omogočila, da z energijo ne le varčujejo, ampak jo tudi proizvajajo.
  • Pametni števci bodo kazali porabo energije in stroške v realnem času ter podatke samodejno pošiljali ponudniku energije. Leta 2020 naj bi imelo pametne števce za elektriko skoraj 72 % evropskih gospodinjstev, za plin pa 40 %.
Nadzorna plošča v ekološki hiši (c) Evropska komisija

Nadzorna plošča kaže porabo energije za vsako napravo v hiši.

Zanesljiva oskrba z energijo in viri

Energijo bomo pridobivali večinoma lokalno iz obnovljivih virov, in ne s fosilnimi gorivi. EU bo tako lahko hkrati s prihranki pri porabi energije, ki jih bodo omogočili energijsko varčni izdelki in proizvodni postopki, tudi prepolovila uvoz nafte in plina do leta 2050.

Evropska unija bo torej:

  • zmanjšala svojo odvisnost od uvoza nafte in plina in tako izboljšala energetsko varnost
  • manj občutila posledice zvišanja cen nafte
  • znižala stroške uvoza goriva za približno 175–320 milijard evrov letno v času 2011–2050 in za 330 milijard evrov leta 2050.

Evropsko gospodarstvo je močno odvisno od uvoza surovin, mnogih že zdaj primanjkuje. Recikliranje in predelava zmanjšujeta potrebo po surovinah in sta postala ključna industrijska panoga, ki varuje okolje ter spodbuja inovativnost in gospodarsko rast.

Recikliranje zmanjšuje potrebo po surovinah, mnogih že zdaj primanjkuje. (c) Evropska komisija

Recikliranje zmanjšuje potrebo po surovinah, mnogih že zdaj primanjkuje.

Nizkoogljična družba

Vas zanima, kako do nizkoogljične družbe?