Navigacijska pot

Juvenes Translatores – Priprava na tekmovanje

Prevajanje: izziv za male sive celice

Prevod je jezik Evrope
Umberto Eco

Prevajalci drugače kot tolmači prevajajo pisna besedila. Najbolj naravno in tekoče zveni besedilo takrat, ko prevajalec prevaja v jezik, ki ga najbolje obvlada (večinoma, čeprav ne vedno, v svoj materni jezik). Toda za kaj pravzaprav gre pri prevajanju?

 

Sporočilo besedila

Vsak prevajalec se mora vprašati: „Kako naj prevedem, da bo bralec razumel sporočilo besedila?“ Dober prevod bi moral imeti na bralca enak učinek kot izvirno besedilo.

Če nam izvirnik izvabi nasmeh ali zbudi radovednost, nam ju mora tudi prevod. To pomeni, da mora prevajalec razumeti več, kot zgolj poznati posamezne besede, slovnico in zgradbo stavka. V celoti mora dojeti avtorjevo osnovno sporočilo. Dober prevajalec ima občutek za sobesedilo, slog in pomenske odtenke.

 

Znanje

Prevod besedila o elektroniki ali medicini denimo terja od prevajalca strokovno znanje. Za prevod rime ali besedne igre bo potrebno poznavanje dveh kultur in občutek za slogovne značilnosti.

 

Prilagajanje kulturi

Vsak jezik je umeščen v svoje posebno kulturno, družbeno in geografsko okolje. Prevajalec mora včasih skovati novo besedo za izraz, ki v njegovem jeziku nima ustreznice. Besedila so lahko vsebinsko močno kulturno obarvana, zato je treba prevod prilagoditi in ga tako približati bralcem druge kulture in geografskega prostora. Temu rečemo lokalizacija.

 

Živi jezik

Besed in izrazi se hitro spreminjajo. Zaradi novih pojmov in izumov ter nove rabe uveljavljenih izrazov je prevajalec primoran poiskati nov način za njihovo ubeseditev v svojem jeziku. To je eden najzahtevnejših, in najzanimivejših, vidikov prevajanja.

Poiskati besedo v slovarju je tako le prvi korak. Glede na sobesedilo, v katerem se pojavi, jo bo morda treba prevesti drugače, kot predlaga slovar.

 

Vas mika prevajanje?

Preskusite se še sami kot poklicni prevajalec. V vašem prevodu bomo ocenili:

  • točnost prevoda,
  • pravilno rabo izrazov,
  • tekoče izražanje v izbranem jeziku, tj. kako berljiv je vaš prevod,
  • domiselnost pri iskanju rešitev.
 

Nekaj primerov s prejšnjih tekmovanj

Za lažjo pripravo na tekmovanje smo pripravili nekaj primerov s prejšnjih tekmovanj:

 

Rime

Francosko besedilo iz leta 2011pdf(10 kB) je vsebovalo kar precejšen izziv – prevod rime. Predstavljamo nekaj uspešnih rešitev v različnih jezikih:

 

Angleško besedilo iz leta 2008pdf(9 kB) omenja dve angleški narečji: cockney in geordie. Kako bomo prevedli cockney in geordie? Ali lahko od slovenskih bralcev pričakujemo, da bodo poznali ti narečji?

Možnosti so tri:

  • če menimo, da sta pojma cockney in geordie slovenskim bralcem dobro znana, ju lahko obdržimo v izvirnem zapisu (cockney in geordie);
  • dodamo lahko kratko razlago: „narečji cockney in geordie, ki ju govorijo prebivalci Londona in severovzhodne Anglije“;
  • tuji narečji lahko nadomestimo s slovenskima (ljubljanščina in primorščina).

Podoben primer je špansko besedilo iz leta 2013pdf(79 kB), v katerem se pojavi beseda „manchegos“. Če ni enakovrednega samostalnika v prevajalčevem jeziku, lahko prevajalec izraz nadomesti z obrazložitvijo, v tem primeru „ljudje iz Manče“.

Toda prevajalcu vedno grozi nevarnost, da zaradi dreves ne bo videl gozda. Lahko se še tako potrudi z iskanjem rime ali idiomatičnega izraza – pomisliti je treba tudi na to, kaj se bo glede na sobesedilo obneslo. Kakšna je denimo jezikovna zvrst? Bi bilo dobro uporabiti slengovski, arhaični, pogovorni izraz? Težko je zadeti ravno pravo ravnovesje.

Že vrsto let zmagujejo prevodi, ki jih v celoti odlikuje tekoč jezik, zato je treba paziti na slog. Kako ostati zvest izvirniku, hkrati pa pisati tekoče in idiomatično pravilno v ciljnem jeziku – to je večno vprašanje prevajalcev.

 

Izbor dijakov

 

Ker z vsake šole sodeluje le 5 dijakov, jih lahko šola izbere tako, da organizira svoje predtekmovanje. Nekatere šole izberejo tudi enega dijaka za vsak tuji jezik, ki ga na šoli poučujejo.

Nekaj uporabnih nasvetov

Za dijake, ki prevajajo v svoj materni jezik ali jezik, ki ga najbolj obvladajo, bo prevajanje precej lažje kot za tiste, ki se odločijo za prevod v tuj jezik. Da bi se res dobro izražali v ciljnem jeziku, ga moramo obvladati tako dobro kot dobro izobraženi rodni govorec tega jezika.

Dobro pisno izražanje je pravzaprav nujno – zato bi bilo lahko koristno, če bi se pri pripravi dijakov na tekmovanje učitelji tujega jezika povezali z učitelji slovenščine.

Ne pozabite tudi na dijake, ki se učijo latinščino in staro grščino – svoje prevajalsko znanje lahko uporabijo tudi pri modernih jezikih!

Če vas zanimajo teme, ki bi lahko prišle prav za tekmovanje, ali primerjava različnih jezikovnih različic istega besedila, preberite zgodbe, objavljene na spletišču evropskega leta za razvoj.