Navigacijska pot


O nas
Vodja Predstavništva

Sporočila za medije
Pošlji spletno stran prijateljemPošlji spletno stran prijateljemNatisniNatisni

Oktober

1. 10. 2014

Število odprtih primerov kršitve zakonodaje EU v državah članicah se še naprej zmanjšuje

Evropska komisija je danes objavila letno poročilo o uporabi prava EU v državah članicah zaleto 2013. Število odprtih primerov kršitev se je precej zmanjšalo, medtem ko se je število primerov, rešenih v mehanizmih za reševanje sporov, kot je EU Pilot, povečalo. To odraža odločnost Komisije, da probleme, povezane z neuporabo zakonodaje EU, reši v sodelovanju z državami članicami v zgodnji fazi. Večina primerov kršitev zakonodaje EU, tj. 62 % vseh primerov, je bila podobno kot leta 2012 povezana z okoljem, obdavčenjem, prometom ter notranjim trgom in storitvami. Države z največ primeri kršitev so bile Italija, Španija in Grčija, medtem ko so bile Latvija, Malta in Estonija med najuspešnejšimi državami. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2013 odprtih 47 primerov kršitev.  

Poročilo tudi ugotavlja napredek v zvezi s poznim prenosom direktiv EU v nacionalno zakonodajo. Ob koncu leta 2013 je bilo v državah članicah EU 390 odprtih primerov, ob koncu leta 2011 pa jih je bilo 1.185. Večina postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi poznega prenosa je bila začetih proti Italiji, Cipru in Sloveniji (26 primerov), medtem ko so se Švedska, Nizozemska in Irska odrezale najbolje. Za pravočasen prenos zakonodaje Komisija tesno sodeluje z državami članicami pri pripravi izvedbenih načrtov. Poleg tega v celoti izkorišča možnosti kaznovanja. Štirinajst primerov je predložila Sodišču Evropske unije z zahtevo po finančnih kaznih. Pomemben prispevek k spremljanju uporabe prava EU predstavljajo tudi pritožbe državljanov, podjetij in ostalih deležnikov. Komisija je lani prejela 3505 pritožb, in sicer s področja pravosodja, okolja, notranjega trga in storitev, zaposlovanja ter obdavčenja in carinske unije.  

 

Danes ob 18.00: ulična razprava Prihodnost je v sodelovanju in prenosu znanj

VABILO:Danes ob 18. uri vabimo na ulično razpravo Prihodnost je v sodelovanju in prenosu znanj. Naši gostje bodo prof. dr. Maja Makovec Brenčič, prorektorica UL, prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut) in dr. Katerina Čeh (podjetje Animacel). Pogovor bo povezovala Edita Cetinski Malnar. Dobimo se v Evropski Knjižnici pod krošnjami v dvorani Hiše EU na Bregu 14 v Ljubljani.  

V Sloveniji imamo vrsto visokošolskih in raziskovalnih institucij, ki ustvarjajo in prenašajo znanja v gospodarstvo in širšo družbo. A se pogosto zatakne, preden se znanstveno spoznanje prelije v inovacijo in pride na trg. Zakaj potrebujemo trajnostno naravnan in celovit sistem povezav znanje - inoviranje - prenos znanj? Naši vrhunski gosti bodo pojasnili, katere oblike in načini prenosa znanj obstajajo pri nas in v tujini in kako jih čim učinkoviteje razviti in udejanjiti. Z vami bodo razmišljali, kakšno vlogo ima lahko prenos znanja pri ustvarjanju napredka in novih dodanih vrednosti v gospodarstvu in družbi v celoti.  

O gostih: Dr. Maja Makovec Brenčič je redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja. Predava na EF UL ter univerzah v tujini, svetuje domačim in tujim podjetjem, od oktobra 2013 pa je bila imenovana za prorektorico Univerze v Ljubljani za področje prenosa znanja. Dr. Roman Jerala je vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu Ljubljana. Kot mentor mladim raziskovalcem je na čelu študentskih ekip, ki na prestižnih mednarodnih študentskih tekmovanjih zasedajo prva mesta. Dr. Katerina Čeh je veterinarka in mlada raziskovalka, soustanoviteljica podjetja Animacel, ki je prvo v Sloveniji, ki ponuja zdravljenje sklepnih obolenj živali s pomočjo matičnih celic. Pogovor povezuje Edita Cetinski Malnar, novinarka RTV SLO ter idejna snovalka in urednica oddaje Prava ideja!  

V Evropski Knjižnici pod krošnjami na seriji uličnih pogovorov "PRIHODNOST JE V ..." odpiramo vprašanja, povezana z našo prihodnostjo v  EU. Naši gosti razmišljajo o temah, kot so trajnostni razvoj, kroženje možganov, revščina, zaposlovanje, informacijska družba in prenos znanja z univerz v gospodarstvo in družbo. Ta vprašanja naslavlja tudi osrednja razvojna strategija EUEvropa 2020. A za običajnega državljana je ta odmaknjena ali pa je sploh ne poznajo.  V iskrivih pogovorih z vrhunskimi gosti spodbujamo razmislek in kritično refleksijo v prijetnem in sproščenem okolju evropske knjižnice. Zbrana razmišljanja in mnenja bomo uporabili kot prispevek k aktualnemu javnemu posvetovanju o Strategiji 2020. Hvala vsem, ki ste doslej že podali svoje mnenje.  

 

EUROSTAT: Podatki orazdelitvi načinov prevoza incestnem tovornem prometu v EU

Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o razdelitvi načinov prevoza in cestnem tovornem prometu v EU. Leta 2012 je celinski tovorni promet v celotni EU znašal 2.186 milijard tonskih kilometrov, kar je 11,7 % manj kot leta 2007. Cestni promet je s 74,5 % celotnega celinskega tovornega prometa ostal daleč najpogostejši način tovornega prometa, njegov delež pa je od leta 2007 ostal skoraj nespremenjen. Železniški promet je predstavljal 18,6 % celotnega celinskega tovornega prometa, celinske plovne poti pa 6,9 %.  

V Sloveniji je leta 2012 67,1 % celotnega celinskega tovornega prometa potekalo po cestah, 32,9 % pa po železnicah. Skupno je bilo 74,2 % tonskih kilometrov opravljenih v mednarodnem prometu, kar je najvišji delež v vseh državah članicah EU.  

September

30. 9. 2014

Brezposelnost v območju evra avgusta ostala nespremenjena, v EU28 nekoliko nižja

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata je stopnja brezposelnosti v območju evra avgusta ostala enaka kot julija in je znašala 11,5 %. V celotni EU je v tem obdobju rahlo upadla, z 10,2 % na 10,1 %. Na letni ravni se je stopnja brezposelnosti znižala, saj je bila avgusta 2013 v območju evra 12,0-odstotna, v celotni EU pa 10,8-odstotna.  

Po ocenah Eurostata je bilo avgusta letos v EU 24,642 milijona brezposelnih oseb, od tega 18,326milijona v območju evra. V primerjavi z avgustom 2013 se je brezposelnost v EU zmanjšala za 1,745 milijona, v območju evra pa za 834.000 oseb.  

V Sloveniji je stopnja brezposelnosti avgusta znašala 9,1 %, kar je enako kot julija. Med članicami Unije so bile najnižje stopnje brezposelnosti avgusta 2014 zabeležene v Avstriji (4,7 %) in Nemčiji (4,9 %), najvišje pa v Grčiji (27,0 % junija 2014) in Španiji (24,4 %).  

Na letni ravni se je stopnja brezposelnosti zvišala v štirih državah članicah, v dveh je ostala nespremenjena, v 22 pa se je znižala. Največja znižanja so zabeležili na Madžarskem (z 10,2 % na 7.8% med julijem 2013 in julijem 2014), Portugalskem (s 16,1 % na 14,0 %) in v Španiji (s 26,1 % na 24,4 %), največja zvišanja pa na Finskem (z 8,1% na 8,6 %) in v Franciji (z 10,2 % na 10,5 %).  

Avgusta 2014 je bilo v EU brezposelnih 4,989 milijona mladih (mlajših od 25 let), od tega 3,332 milijona v območju evra. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila v EU 21,6-odstotna, v območju evra pa 23,3-odstotna.  

 

EUROSTAT: Letna inflacija v območju evra septembra 2014

Po ocenah evropskega statističnega urada Eurostata naj bi letna inflacija v območju evraseptembra znašala 0,3 %, kar je manj kot mesec poprej (0,4 %). K inflaciji bodo po napovedih najbolj prispevali storitve, živila ter alkohol in tobak.  

 

Evropska komisija sprejela tri regulativne tehnične standarde za bonitetne agencije

Evropska komisija je danes sprejela tri regulativne tehnične standarde za bonitetne agencije, ki vključujejo nove zahteve po razkritju za izdajatelje, originatorje in sponzorje glede strukturiranih finančnih instrumentov ter dodatne zahteve za bonitetne agencije po poročanju. Novi standardi naj bi dodatno izboljšali preglednost delovanja bonitetnih agencij, prispevali k nadaljnji povrnitvi zaupanja v finančni sistem ter investitorjem olajšali odločitve zaradi boljše obveščenosti.  

September

29. 9. 2014

Nov ukrep EU za zaščito biotske raznovrstnosti pred invazivnimi tujerodnimi vrstami

Danes je Evropska unija sprejela novouredbo, ki obravnava čedalje večjo ogroženost biotske raznovrstnosti zaradi pojava invazivnih tujerodnih vrst. Z novo zakonodajo bo lahko Evropa učinkovito preprečevala vnos in širjenje vrst, ki lahko povzročijo veliko škodo okolju, gospodarstvu in zdravju ljudi. Sistem bo temeljil na seznamu nevarnih vrst, ki ga bodo pripravile države članice na podlagi celovite ocene tveganja in trdnih znanstvenih dokazov.  

Med tujerodne vrste štejemo rastline, živali, glive in mikroorganizme, ki zaradi človeškega posredovanja pridejo v novo okolje prek ekoloških ovir, kot so gorska območja ali oceani. V evropskem okolju je trenutno več kot 12.000 tujerodnih vrst. Nekatere izmed njih se hitro razširijo in postanejo invazivne. Ocenjuje se, da EU vsako leto utrpi škodo v višini 12 milijard evrov zaradi stroškov za zdravje ljudi in živali, izgube letine in ribjih staležev, poškodb infrastrukture, poslabšanja plovnosti rek in škode, povzročene zaščitenim vrstam.  

 

Sedmi krog pogovorov med EU in ZDA o sklenitvi čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP)

Danes se v Chevy Chase v Marylandu v ZDA začenja sedmi krog pogovorov med EU in ZDA o sklenitvi čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP). Pogovori bodo potekali ves teden do petka, 3. oktobra. Na dnevnem redu bodo številna področja, tako kot pri prejšnjih krogih pogajanj pa bosta tudi tokrat pripravljena dva dogodka za deležnike, in sicer v sredo, 1. oktobra. V petek po koncu pogajanj bo potekala novinarska konferenca, ki jo bo moč spremljati v živo na programu EBS.  

 

Spletno posvetovanje za opredelitev meril glede povzročiteljev endokrinih motenj

Evropska komisija je začela spletno posvetovanje za opredelitev meril glede povzročiteljev endokrinih motenj, kot zahtevata uredbi o biocidnih pripravkih in fitofarmacevtskih sredstvih. Zainteresirani so vabljeni, da predlagajo možnosti za določitev meril in njihovo uporabo. Posvetovanje bo potekalo do 16. januarja 2015.  

 

Države članice EU bodo morale zagotavljati minimalno infrastrukturo za alternativna goriva ter skupne evropske standarde za zasnovo in uporabo polnilnih postaj

Danes je bila v Evropski uniji sprejeta nova direktiva, po kateri bodo države članice EU morale zagotavljati minimalno infrastrukturo za alternativna goriva ter skupne evropske standardeza zasnovo in uporabo polnilnih postaj, vključno z enotnim priključkom za polnjenje električnih vozil. Nova pravila zajemajo elektriko, utekočinjen zemeljski plin, stisnjen zemeljski plin in vodik. Po novi direktivi je treba potrošnikom zagotoviti dostop do jasnih informacij o gorivih, ki se lahko uporabljajo za vozila, primerjavo cen s konvencionalnimi gorivi ter informacije o lokacijah polnilnih in črpalnih postaj. Prav tako nova zakonodaja zahteva standardizirano označevanje v navodilih za uporabo vozil, v prodajalnah ter na polnilnih in črpalnih postajah.  

 

Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani: http://europa.eu/rapid/

September

26. 9. 2014

Napovednik dogodkov Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji od 29. 9. do 5. 10. 2014 msw8 - 61 KB [61 KB]

Zaključek pogajanj in sklenitev strateškega partnerstva med EU in Kanado

V Ottawi bo danes potekalo srečanje na visoki ravni med EU in Kanado, ki se ga udeležujeta predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Predsednik Barroso je pred začetkom srečanja povedal, da je Kanada ena izmed najstarejših in najtesnejših partneric, s katero je Evropska unija uspešno zaključila pogajanja o strateškem partnerskem sporazumu ter celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu.  

Novinarska konferenca bo ob 18.00 uri po srednjeevropskem času.  

 

Predsednik Evropske komisije Barroso je v New Yorku na srečanju na visoki ravni o odzivu na izbruh virusa ebole napovedal še 30 milijonov evrov pomoči. Njegov govor je v celoti na voljo na tej spletni strani.

 

Potrošniki: Komisija je povečala varnost kozmetičnih izdelkov

Danes je Evropska komisija še dodatno okrepila varstvo potrošnikov, zlasti dojenčkov in majhnih otrok. Sprejela je ukrepe, ki omejujejo uporabo treh konzervansovv kozmetičnih izdelkih. Gre za propilparaben, butilparaben ter mešanico metilkloroizotiazolinona in metilizotiazolinona.  

Odločitev Komisije temelji na oceni neodvisnega Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (ZOVP), svetovalnega organa, ki je temeljito ocenil tveganja snovi, preden je priporočil njihovo omejitev ali prepoved.  

Konzervansi so v kozmetiki pomembni, saj potrošnike varujejo pred škodljivimi povzročitelji bolezni, ki bi se sicer pojavili v kremah in izdelkih za vsakodnevno uporabo. Brez konzervansov bi vsi kozmetični izdelki imeli zelo kratek rok uporabnosti in bi jih bilo treba večinoma shranjevati v hladilniku.  

 

Boj proti zlorabi pravice državljanov EU do prostega gibanja

Evropska komisija je danes objavila priročnik, da bi v okviru prava EU o prostem gibanju državam članicam EU pomagala ukrepati proti navidezno sklenjenim zakonskim zvezam med državljani EU in državljani tretjih držav. Komisija je priročnik pripravila v tesnem sodelovanju z državami članicami, potem ko je več držav EU zaprosilo za pomoč pri reševanju tega problema. Namen priročnika je pomagati nacionalnim organom uspešno se boriti proti navidezno sklenjenim zakonskim zvezam, pri čemer hkrati ščiti pravico državljanov EU do prostega gibanja. Danes objavljene smernice bodo poleg tega pomagale zagotoviti, da nacionalni organi ta problem – ki je v posameznih državah članicah prisoten v zelo različnem obsegu – po vsej Uniji obravnavajo na podlagi enakih stvarnih in pravnih meril.  

 

Evropska komisija bo državam Zahodnega Balkana in Turčiji namenila 11 milijard evrov

Evropska komisija bo državam Zahodnega Balkana in Turčiji v naslednjih sedmih letih namenila 11 milijard evrov. Sredstva bodo v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II) namenjena predvsem izvajanju reform, ki bodo državam pomagala doseči napredek pri približevanju k EU.  

 

Kako obalne skupnosti EU obvarovati pred poplavami

Soba s pogledom na morje je za večino ljudi podoba razkošja. Vendar je tak pogled lahko tudi zastrašujoč, kadar divjajo neurja in se gladina vode dvigne. Varovanju življenja ljudi in njihovih domov sta namenjena projekta MICORE in THESEUS, ki ju je financirala EU in ki sta vzpostavila sistem zgodnjega opozarjanja pred obalnimi neurji in sistem pomoči lokalnim organom, gradbenikom in projektantom pri pametnem načrtovanju gradenj.

S spremljanjem in analizo stanja vodnega okolja se ukvarjajo tudi v Sloveniji, v projektu BOBER (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve), ki je financiran iz Kohezijskega sklada EU. Več informacij je na voljo tukaj.


Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani: http://europa.eu/rapid/

September

25. 9. 2014

Raznolikost imamo v genih - jutri praznujemo evropski dan jezikov

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju s partnerji ob praznovanju evropskega dneva jezikov 26. septembra organizira Teden jezikov. Med jezikovnim potepom bodo osnovnošolci obiskali Predstavništvo Evropske komisije in kulturne inštitute nekaterih držav članic ter spoznavali evropsko jezikovno dediščino. Ostali obiskovalci se lahko ustavijo na informacijski stojnici pred Hišo EU na Bregu 14, kjer lahko izvedo kaj novega o večjezičnosti ter zavrtijo kolo in si zaslužijo privlačno nagrado. Cel teden je odprta tudi Evropska knjižnica pod krošnjami, ki v branje ponuja knjige številnih evropskih avtorjev. V petek se bodo pred Hišo EU predstavili kulturni inštituti, sledila pa bosta jezikovna improliga ter žrebanje nagrad jezikovnega potepa. Koledar dogodkov je na voljo tukaj .  

Evropski dan jezikov je Svet Evrope prvič organiziral leta 2001 v okviru evropskega leta jezikov. Njegov namen je ozaveščati o jezikih v Evropi ter spodbujati kulturno in jezikovno raznolikost in učenje jezikov skozi vse življenje. V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, približno 60 regionalnih in manjšinskih jezikov ter več kot 175 jezikov priseljencev. Vsaj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezičnega ali večjezičnega, kar pomeni, da govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. Evropski dan jezikov se praznuje po celi Evropi. Evropska komisija in Evropski center za sodobne jezike Sveta Evrope dejavno sodelujeta pri organizaciji jezikovnih dogodkov. V številnih evropskih mestih bodo tako v času okrog evropskega dneva jezikov potekali večjezični koncerti, jezikovne konference in razprave, jezikovne kavarne, prevajalske razstave, minijezikovni tečaji in drugi dogodki.  

Ob evropskem dnevu jezikov je evropski statistični urad Eurostat objavil podatke o učenju jezikov v EU. Leta 2012 je bila angleščina s 97,1 % daleč najbolj pogosto poučevan tuji jezik v zadnjih razredih osnovne šole. Sledili so francoščina (34,1 %), nemščina (22,1 %) in španščina (12,2 %). V Sloveniji se je leta 2012 99,8 % učencev učilo angleščino, 41,3 % nemščino, 2,6 % francoščino in 2,5 % španščino.  

 

Septembrski sveženj kršitev

Evropska komisija v današnjem rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU. Odločitve, ki se nanašajo na več področij, naj bi zagotovile, da se zakonodaja EU ustrezno uporablja v korist državljanov in podjetij.Komisija je danes sprejela 147 sklepov, od tega 39 obrazloženih mnenj, 4 zadeve pa je predložila Sodišču Evropske unije.  

Komisija je pozvala Nemčijo, Madžarsko in Slovenijo, da sporočijo podrobnosti o prenosu zakonodaje EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) v nacionalno zakonodajo. Namen nove direktive OEEO je preprečitev ali zmanjšanje škodljivih učinkov ustvarjanja in upravljanja z OEEO na človeško zdravje in okolje ter izboljšanje učinkovitosti in splošnih učinkov uporabe virov. Rok za prenos je potekel 14. februarja 2014. Po zamujenem roku so Nemčija, Madžarska in Slovenija 31. marca 2014 prejele uradni opomin. Komisija jim bo zdaj poslala obrazloženo mnenje. Če zadevne države članice ne bodo ukrepale v dveh mesecih, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije. Slovenija je medtem obvestila Komisijo, da pripravlja predpis za prenos zakonodaje, ki naj bi bil sprejet najpozneje konec oktobra 2014.  

Komisija je danes uradno pozvala Belgijo, Luksemburg, Latvijo, Nizozemsko in Slovenijo, da v celoti izpolnijo svoje obveznosti do zakonodaje EU v zvezi z zalogami nafte. Nova direktiva o zalogah nafte zahteva, da morajo države članice vzdrževati minimalne zaloge nafte, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni dnevni domači porabi za 61 dni, pri čemer se upošteva večja količina. Rok za prenos direktive je bil 31. december 2012. Zaradi pomena nafte za energetsko mešanico virov v EU, velike odvisnosti EU od dobave surove nafte in naftnih proizvodov ter geopolitične negotovosti na mnogih območjih proizvodnje je bistveno, da vse države EU izpolnijo svoje obveznosti in tako zagotovijo stalen dostop potrošnikov do naftnih proizvodov. Če države članice ne bodo izpolnile svojih zakonskih obveznosti v dveh mesecih, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije.  

Prav tako je Komisija danes poslala uradno zahtevo Češki, Romuniji in Sloveniji, da jo obvestijo o popolnem prenosu direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu. Direktiva določa pravice pacientov do izbire storitev zdravstvenega varstva v drugi državi članici ter povračila stroškov v matični državi. Prav tako zahteva, da zdravstveni sistemi in ponudniki zdravstvenih storitev pacientom zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ozaveščeno odločitev o svojem zdravljenju. Rok za prenos je bil 25. oktober 2013, zadevne države članice pa so direktivo do zdaj prenesle v nacionalno zakonodajo le delno. Če Komisije v dveh mesecih ne bodo obvestile o popolnem prenosu direktive, lahko Komisija zadevo predloži Sodišču Evropske unije.  

SKLEPE VSEH KRŠITEV V SEPTEMBRSKEM SVEŽNJU lahko najdete tukaj 

Pravni postopek   

Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije ("uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU ("obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.  

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.  

Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU.  

 

26. september: Tradicionalna evropska noč raziskovalcev

V petek, 26. septembra, bo potekala tradicionalna evropska noč raziskovalcev. Obiskovalci bodo v več kot 300 mestih v 29 državah lahko obiskali laboratorije, ki so običajno zaprti za javnost, ter sodelovali v eksperimentih, kvizih in tekmovanjih. Evropska noč raziskovalcev poteka vsako leto od leta 2005. Lani se je dogodkov udeležilo skoraj 1,3 milijona obiskovalcev vseh starosti. Namen dogodkov je spodbujati znanost in navdušiti mlade za poklic raziskovalca. V Sloveniji se bo noč raziskovalcev odvijala na različnih lokacijah v Ljubljani, Novem mestu, Izoli in Planici.  

September

24. 9. 2014

Med nagrajenimi evropskimi mladimi znanstveniki je tudi Slovenec

Osemnajstletni Aleš Zupančič je osvojil drugo mesto v tekmovanju Evropske unije za najboljše mlade znanstvenike. V natečaju je s 77 projekti sodelovalo 110 raziskovalcev iz 36 držav, zmagovalce pa so včeraj razglasili v Varšavi. Zupančič je nagrado v vrednosti 5.000 evrov, podeljeno za izvirne projekte na področju matematike in kemije, prejel za projekt v zvezi s samočistilnostjo vlaken na osnovi nanoprevlek, ki so prijazna okolju in ljudem.  

Teme projektov so zajemala številna znanstvena področja, od naravoslovja do družboslovnih znanosti. Tekmovanje Evropske unije za mlade znanstvenike je leta 1989 uvedla Evropska komisija. Namen tekmovanja je podpreti sodelujoče države pri njihovih prizadevanjih, da bi mlade pritegnile k študiju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter h karieri na področju znanosti in raziskav. Od prvega tekmovanja leta 1989 se je število mladih znanstvenikov na tekmovanju povečalo z 59 na letošnjih 110.  

 

Ulični pogovor Prihodnost je v informacijski družbi

VABILO:Danes ob 18. uri vas vabimo na ulični pogovor Prihodnost je v informacijski družbi, na katerem se bomo spraševali o družbi v času informacijskih tehnologij.Naši gosti bodo Gorazd Božič, Lenart J. Kučić in Filip Muki Dobranić. Pogovor bo povezoval Vuk Čosić.  

Informacijsko-komunikacijske tehnologije so nepogrešljiv del vsakdanjika in pomembne pri spodbujanju inovacij, naložb, gospodarske rasti, delovnih mest in številnih izboljšav v vsakodnevnem življenju. Poleg tehničnih kazalcev pa je treba v okviru informacijske družbe razmisliti o vprašanjih o vplivu tehnologij na razvoj družbe. Zato bomo spregovorili tudi o demokratičnosti informacijske družbe ter o možnostih večje participacije, digitalizacije e-državljana ter strukturnih sprememb, ki jih lahko prinese družba aktivnih digitalnih državljanov.  

O gostihGorazd Božič je krovni slovenski strokovnjak za internetno varnost. Lenart J. Kučić je novinar Dela, nekdanji urednik Delove strani Infoteh in avtor številnih člankov in raziskav na temo novih medijev. Filip Muki Dobranić vodi projekt Danes je nov dan. Vuk Ćosić je strokovnjak za spletno komuniciranje in član Odbora za pravično in solidarno družbo.  

V Evropski Knjižnici pod krošnjami na seriji uličnih pogovorov "PRIHODNOST JE V ..." odpiramo pomembna vprašanja, povezana z našo prihodnostjo. Naši gosti razmišljajo in z mimoidočimi razpravljajo o temah, kot so trajnostni razvoj, kroženje možganov, revščina, zaposlovanje, informacijska družba in prenos znanja z univerz v gospodarstvo. Ta vprašanja naslavlja tudi osrednja razvojna strategija EUEvropa 2020. A za običajnega državljana je ta odmaknjena ali pa je sploh ne poznajo.  V pogovorih z vrhunskimi in iskrivimi gosti v javnem prostoru – v knjižnici na prostem in na uličnem sprehajališču Breg – jo želimo približati ljudem, spodbujati razmislek in kritično refleksijo. Zbrana razmišljanja in mnenja bomo uporabili kot prispevek k aktualnemu javnemu posvetovanju o Strategiji 2020.  

 

Povprečnidelež žensk v upravnih odborih največjih družb v EU se je povečal

Najnovejši statistični podatki Evropske komisije kažejo, da se je povprečni delež žensk v upravnih odborih največjih družb v EU, ki kotirajo na borzi, aprila 2014 povečal na 18,6 %. Ta raven pomeni povečanje za skoraj en odstotek od zadnjega zbiranja podatkov pred šestimi meseci oktobra 2013, ko je ta delež znašal 17,8 %. Od oktobra 2010 pa se je delež žensk v upravnih odborih povečal za 7,6 odstotka. Države članice Evropske unije trenutno razpravljajo o osnutku zakonodaje EU, ki predvideva 40-odstotno zastopanost žensk v neizvršnih odborih družb, ki kotirajo na borzi. Evropski parlament je predlog lani podprl z veliko večino.  

 

Evropska komisija bo povečala pomoč Siriji in sosednjim državam za 215 milijonov evrov

Evropska komisija bo povečala pomoč Siriji in sosednjim državam za 215 milijonov evrov. Od tega bo 50 milijonov namenila humanitarni pomoči, 165 milijonov pa podpori dolgoročnemu razvoju. Nova pomoč bo zmanjšala pritisk na sirskih mejah in v sosednjih državah. Namenjena bo nujni medicinski pomoči in psihosocialni oskrbi ter zagotavljanju hrane in varne vode, zatočišč, registracije in zaščite beguncev. Sredstva naj bi med drugim izboljšala tudi delovanje sirskih organizacij civilne družbe in dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev za razseljene sirske otroke in palestinske begunce iz Sirije. Prav tako naj bi okrepila lokalno infrastrukturo in izboljšala možnosti za normalizacijo življenja.  

Sirska kriza je postala največja humanitarna in varnostna katastrofa na svetu. Po ocenah potrebuje pomoč v Siriji 10,8 milijona ljudi. Več kot 6,4 milijona jih je zapustilo domove, tri milijone pa se jih je zateklo v sosednje države. Glavni izziv je priprava na prihajajočo zimo, zato bo Komisija še naprej zagotavljala varna zatočišča, odeje, hrano ter nujno medicinsko opremo.  

 

EU namerava porabiti 20 % celotnega proračuna EU za obdobje 2014–2020 za podnebne ukrepe

Predsednik Evropske komisije Barroso je včeraj na podnebnem vrhu v NewYorku poudaril, da so od leta 1990 emisije toplogrednih plinov v Evropi upadle za 19 %, medtem ko se je evropski BDP povečal za 45 %. Po njegovih besedah je to dokaz, da varstvo okolja in trdno gospodarstvo lahko in morata iti z roko v roki. Predsednik Barroso je prav tako povedal, da namerava EU porabiti 20 % celotnega proračuna EU za obdobje 2014–2020 za podnebne ukrepe, kar pomeni 180 milijard evrov do leta 2020.  

Prilagamo povezavo na celoten govor Barrosa.

 

NAPOVED: Jutri, 25. septembra 2014, ob 10.00 bo v Velikem salonu Državnega zbora potekala predstavitev prednostnih nalog predsedstva Italije Svetu Evropske unije. Na skupni seji Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko bosta sodelovali tudi vodja Predstavništva Evropske komisije Nataša Goršek Mencin in veleposlanica Italijanske republike v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis.

 

September

23. 9. 2014

Evropska komisija zastopa interese EU na srečanju svetovnih voditeljev o podnebnih razmerah

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in komisarka Hedegaard ter komisar Piebalgs se bodo danes udeležili podnebnega vrha, ki ga v New Yorku organizirajo Združeni narodi.  

Po uvodnem nagovoru in predstavitvi na plenarnem zasedanju, bo predsednik Barroso popoldne podpisal skupno deklaracijo o okrepitvi sodelovanja na energetskem področju s petimi afriškimi državami, in sicer z Zelenortskimi otoki, Slonokoščeno obalo, Liberijo, Togom in Ruando. Namen sporazumov bo povečanje dostopa do trajnostnih virov energije – med drugim na podeželju, kjer so potrebe največje. Za dosego tega cilja na globalni ravni namerava EU v obdobju 2014–2020 projektom za trajnostne vire energije nameniti 3,3 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Približno 2 milijardi evrov bosta namenjeni afriškim državam.  

 

Začetek delovanja mreže javnih služb za zaposlovanje

Evropska komisija pozdravlja današnji uradni začetek delovanja mreže javnih služb za zaposlovanje. Ta nova struktura sodelovanja bo pomagala državam članicam nadalje usklajevati njihove politike in ukrepe proti brezposelnosti ter krepiti okvir evropskega gospodarskega upravljanja.  

Nova struktura bo omogočala lažjo primerjavo uspešnosti javnih služb za zaposlovanje, opredeljevanje dobrih praks in boljše sodelovanje. Med prvimi nalogami bo izmenjava znanja in dobrih praks o izvajanjujamstva za mlade, ambiciozne reforme po vsej EU za pomoč vsem brezposelnim mladim pod 25 let pri iskanju zaposlitve. Prav tako bo mreža pomagala državam članicam pri boljšem izvajanjupriporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra, ki se nanašajo na javne službe za zaposlovanje. Med 11 državami EU, ki so leta 2014 dobile taka priporočila, je tudi Slovenija.  

 

Najnovejši podatki o dosežkih evropskega partnerstva za ukrepanje proti raku

Najnovejši podatki o dosežkih evropskega partnerstva za ukrepanje proti raku kažejo, da je trdno sodelovanje med EU in njenimi državami članicami izboljšalo učinkovitost presejalnih pregledov. Velika večina držav članic, tj. 25 od 28, je uvedla nacionalne nadzorne načrte za raka. Za obdobje 2010–2020 je v EU predvidenih preko 500 milijonov presejalnih pregledov za raka dojk, materničnega vratu ter debela črevesa in danke. Cilj EU na področju javnega zdravja je zmanjšati pogostost rakavih obolenj za 15 % do leta 2020. Poleg koordinacijskih dejavnosti in podpore državam članicam je EU v zadnjih sedmih letih namenila več kot 1,4 milijardeevrov v raziskave v zvezi z rakom ter v iskanje novih načinov za boj proti raku in pomoč bolnikom.  

 

24. september: Facebook razprava o programu Erasmus+

Jutri, 24. septembra, med 14.00 in 15.00 bodo strokovnjaki Evropske komisije prek Facebooka odgovarjali na vprašanja o štipendijah, študijskih programih, delovnih praksah in jamstvih za posojila za magistrski študij v okviru programa Erasmus+. Vprašanja lahko pošljete tudi vnaprej po Twitterju ali Facebooku z #ErasmusPlusChat.  

Erasmus+ je nov program Evropske unije za podporo izobraževanju, usposabljanju, mladim in športu. Njegov proračun za trenutno finančno obdobje znaša 14,7 milijarde evrov.  

 

Ob 2000. obletnici smrti cesarja Avgusta odprta nova razstava o rimskem imperiju

V letu, ko Ljubljana praznuje 2000. obletnico ustanovitve rimske Emone, so v projektu V-MUST.NET (@V_MUST), ki ga je sofinancirala EU, na poseben način obeležili 2000. obletnico smrti cesarja Avgusta, ustanovitelja rimskega cesarstva. V štirih mestih, ki so bila ključnega pomena v rimskem cesarstvu, bo hkrati odprta razstava o rimskem imperiju. Obiskovalci bodo lahko v Rimu, Amsterdamu, Sarajevu in Aleksandriji odkrivali zgodbe iz preteklosti ob pomoči naprednih računalniških tehnologij. http://www.keys2rome.eu/ #K2R  

 

EU na tekmovanju v golfu Ryder Cup

Evropska unija bo kot enotno moštvo nastopila na tekmovanju v golfu Ryder Cup med 23. in 28. septembrom na Škotskem, kjer se bo pomerilo proti ekipi Združenih držav Amerike. Ryder Cup je edini večji športni dogodek, na kateremEvropejci tekmujejo pod skupno evropsko zastavo.  

September

22. 9. 2014

Program EU za študentske izmenjave Erasmus pozitivno vpliva na zaposljivost in zaposlitveno mobilnost

Nova študija o učinkih programa Evropske unije za študentske izmenjave Erasmus kaže, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami precej boljši položaj na trgu dela. Verjetnost, da bododolgotrajno brezposelni, je v primerjavi s tistimi, ki niso študirali ali se usposabljali v tujini, dvakrat manjša, pet let po zaključku študija pa jih je brezposelnih 23 % manj. Študenti na izmenjavi namreč med študijem in usposabljanjem v tujini ne razvijajo le strokovnega znanja, temveč tudi osebnostne lastnosti, ki so pri delodajalcih zelo cenjene. Raziskava kaže, da lahko program Erasmus pomaga razvijati strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, radovednost, poznavanje lastnih močnih in šibkih lastnosti ter odločnost.  

Študenti lahko prek programa Erasmus v tujini opravljajo tudi pripravništvo. Pripravniki Erasmus so bolj podjetniško usmerjeni, desetina jih ustanovi svoje podjetje in več kot tri četrtine jih to načrtuje ali si to lahko predstavlja. Poleg tega program Erasmus ne daje samo več možnost za zaposlitev, temveč tudi širi njihova obzorja in bogati njihove družbene stike. 40 % izmed njih je po zaključku študija vsaj enkrat spremenilo državo prebivališča ali zaposlitve, kar je skoraj dvakrat več kot pri tistih, ki med študijem niso zapustili domače države.  

S podporo javnih ali zasebnih sredstev je trenutno v tujini na študiju ali usposabljanju približno 10 % študentov iz EU, okoli 5 % pa jih prejema finančna sredstva iz programa. Z novim programom Erasmus+ bo v naslednjih sedmih letih (2014–2020) v tujino lahko odšlo 4 milijone ljudi, med njimi 2 milijona visokošolskih študentov in 300.000 zaposlenih v visokem šolstvu. V tem obdobju bo programu namenjenih skoraj 15 milijard evrov, kar je 40 % več kot prej.  

 

Evropska komisija in Rdeči križ začela skupno kampanjo za ozaveščanje o pomenu pripravljenosti na nesreče in okrepitev odpornosti skupnosti

Evropska komisija in Rdeči križ sta začela skupno kampanjo za ozaveščanje o pomenu pripravljenosti na nesreče in okrepitev odpornosti skupnosti. Danes vzpostavljeni interaktivni spletni portal "Disaster Resilience Journal" objavlja primere, kako posamezniki, skupnosti in države po svetu krepijo svojo odpornost. Spletni dokumentacijski portal bo 42 dni prek zgodb, videoprispevkov, intervjujev, igric ali kvizov prikazoval, s kakšnimi izzivi se soočajo skupnosti, kako razvijajo svojo pripravljenost na nesreče in kaj pomeni odpornost.  

September

19. 9. 2014

Napovednik dogodkov Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji od 22. 9. do 28. 9. 2014 msw8 - 83 KB [83 KB]

Evropska unija ustvari 23 % svetovnega BDP-ja

Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil najnovejšo izdajo publikacije "EU v svetu", v kateri primerja Evropsko unijo in 15 nečlanic G-20 na trinajstih statističnih področjih.  

S 505 milijoni prebivalcev predstavlja EU 7 % svetovne populacije. Leta 2011 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu znašala 80 let, medtem ko je bila najvišja na Japonskem (83 let). Istega leta je bila stopnja rodnosti1,6, kar je pod stopnjo obnavljanja prebivalstva (2,1). Po stopnji umrljivosti otrok pa se EU (3,8 smrtnih primerov na 1.000 živih rojstev) uvršča v vrh skupine G-20, saj je ta kazalnik boljši samo na Japonskem in v Južni Koreji.  

Evropska unija je po deležu svetovnega BDP-ja na prvem mestu, saj je ta leta 2012 znašal 23 % svetovnega BDP-ja. Istega leta je EU zabeležila 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, medtem ko so tri države G-20 imele presežek. Javni dolg v razmerju do BDP-ja je znašal 85,2 %.  

Ostali podatki se nanašajo na področja, kot so kmetijstvo, ribištvo, okolje in promet. Podatki kažejo na velike razlike med primerjanimi državami.  

 

Predsednik Barroso ob rezultatu škotskega referenduma pozdravil odločitev Škotov, da ostanejo v Združenem kraljestvu

Predsednik Evropske komisije Barroso je ob rezultatu škotskega referenduma pozdravil odločitev Škotov, da ostanejo v Združenem kraljestvu. Poudaril je, da je rezultat dober za združeno, odprto in močnejšo Evropo, za katero se zavzema Evropska komisija.  

Evropska komisija bo s škotsko vlado še naprej vodila konstruktivni dialog na področjih, ki so pomembne za prihodnost Škotske, kot so rast in delovna mesta, energija, podnebne spremembe in okolje ter pametnejša zakonodaja.  

 

EU podprla raziskave za natančnejše in bolj pravočasno napovedovanje vulkanskih izbruhov

Evropska unija je po izbruhu islandskega vulkana Eyjafjallajökull aprila 2010, ki je močno ohromil letalski promet, podprla raziskave za natančnejše in bolj pravočasno napovedovanje vulkanskih izbruhov. Novi pristopi naj bi organom za zaščito civilnega prebivalstva ter gospodarsko pomembnim akterjem, kot so letalske družbe, omogočili učinkovitejši odziv za zaščito življenj in zmanjšanje gospodarske škode.  

Projekt FUTUREVOLC omogoča boljše napovedovanje izbruhov vulkanov z detektorji vulkanskega plina, infrazvočnimi senzorji, visokoločljivostnimi kamerami, seizmometri in senzorji za zaznavanje premikanja tal na vulkansko najbolj aktivnih območjih Islandije. Drugi primer raziskav, financiranih s strani EU, je EVOSS, ki vključuje satelitsko spremljanje in nadzorovanje vulkanskih izbruhov. EU je obema projektoma namenila 8,9 milijona evrov sredstev. Novi sistemi naj bi že omogočili lažje obvladovanje razmer po nedavnih dogodkih na vulkanu Bárđarbunga.  

 

Predsednik Barroso se bo udeležil srečanja svetovnih voditeljev o podnebnih razmerah

Predsednik Evropske komisije Barroso se bo 23. septembra udeležil srečanja svetovnih voditeljev o podnebnih razmerah, ki ga organizira Generalni sekretariat Združenih narodov. Na vrhu, ki bo prvo tovrstno srečanje od podnebne konference v Křbenhavnu leta 2009, bo sodelovalo 120 svetovnih voditeljev, predstavnikov podjetij in civilne družbe, ki si bodo prizadevali zbližati stališča, da bi naslednje leto v Parizu lahko dosegli nov svetovni podnebni dogovor. Ministrskih srečanja se bodo udeležili štirje evropski komisarji (Connie Hedegaard, Andris Piebalgs, Kristalina Georgieva in Štefan Füle) ter visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton.  

 

September

18. 9. 2014

Med prejemniki nepovratnih sredstev Instrumenta EU za MSP tudi dve slovenski podjetji

Evropska komisija je danes objavila seznam 155 malih in srednje velikih podjetij (MSP) iz 21 držav, ki bodo kot prva prejela podporo iz novega instrumenta za MSP, vrednega 3 milijarde evrov. Med njimi sta tudi slovenski podjetji Etrel in Marand, ki se ukvarjata predvsem z tehničnimi informacijskimi sistemi in rešitvami za podjetja.  

Vsako od 155 izbranih podjetij bo prejelo 50.000 evrov sredstev za financiranje študij izvedljivosti za svoje projekte, izkoristi pa lahko tudi do tri dni poslovnih izobraževanj. Njihovi projekti bodo nato lahko prejeli nadaljnjo podporo Komisije v višini do 2,5 milijona evrov.  

 

Evropska komisija odobrila 35,2 mio evrov sredstev za izgradnjo3,9 km dolgega cestnega odseka okrog Škofje Loke

Evropska komisija je odobrila 35,2 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo3,9 km dolgega cestnega odseka okrog Škofje Loke. Obvoznica, ki bo s 660 m dolgim tunelom zaobšla tudi vas Puštal, bo mestno središče razbremenila tranzitnega prometa ter ga naredila prijaznejšega za kolesarje in pešce. Projekt naj bi se končal do konca leta 2015.  

Ker je celotna investicija vredna več kot 50 milijonov evrov (51,8 milijona evrov), je morala sofinanciranje EU posebej odobriti Evropska komisija. Slovenija je v obdobju 2007–2013 iz kohezijskih programov skupaj prejela približno 4 milijarde sredstev, v obdobju 2014–2020 pa naj bi dobila 3,07 milijarde evrov.  

 

Poročilo o usklajevanju gospodarske migracije s potrebami na trgu dela

Evropska komisija je danes predstavila poročilo o usklajevanju gospodarske migracije s potrebami na trgu dela. V njem ugotavlja, da bo morala EU za odpravo posledic staranja prebivalstva odpraviti razlike med spoloma in povečati vključenost mladih in starejših delavcev na trgu dela, obravnavati pa bo morala tudi mobilnost in migracije delavcev. Poročilo je bilo pripravljeno skupaj z OECD.  

September

17. 9. 2014

EUROSTAT: Avgustovska inflacija stabilna v območju evra (0,4 %) in v celotni EU (0,5 %)

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je inflacija na letni ravni avgusta 2014 v območju evra v primerjavi z julijem ostala nespremenjena pri 0,4 %. Tudi v celotni EU se inflacija avgusta v primerjavi z julijem ni spremenila in je znašala 0,5 %.  

Avgusta 2014 so najnižjo letno stopnjo inflacije zabeležili v Bolgariji (–1,0 %), Španiji (–0,5 %) in Estoniji, Grčiji, Italiji ter na Slovaškem (–0,2 % v vsaki), najvišjo pa v Avstriji in Združenem kraljestvu (1,5 % v obeh), Romuniji (1,3 %) in na Finskem (1,2 %). V primerjavi z julijem 2014 se je letna inflacija znižala v sedemnajstih državah članicah, v dveh je ostala nespremenjena, v devetih pa se je povečala. Tudi v Sloveniji je letna inflacija avgusta 2014 ostala nespremenjena in je znašala 0,8 %, mesečna avgustovska inflacija pa je bila –0,1 %.  

K letni inflaciji v območju evra so minuli mesec največ prispevale cene v restavracijah in kavarnah, najemnine in stroški vzdrževana vozil, k znižanju pa so prispevale cene transporta in telekomunikacij.  

 

Evropska komisija bo Maliju namenila dodatnih 5 milijonov evrov pomoči

Evropska komisija bo Maliju namenila dodatnih 5 milijonov evrov pomoči za odpravljanje posledic nezanesljive preskrbe s hrano in ponovnega izbruha nasilja na severu države. Dodatna sredstva bodo zagotovila nujno pomoč v hrano za več kot milijon ljudi. Skupen znesek humanitarne pomoči, ki jo je Evropska komisija v letu 2014 namenila Maliju, tako zdaj znaša skupno 40 milijonov evrov.  

September

16. 9. 2014

Evropski teden mobilnosti letos poteka v več kot 2000 mestih

V več kot 2000 evropskih mestih se danes začenja trinajsti evropski teden mobilnosti, ki je vsakoletna evropska kampanja za promocijo trajnostne mobilnosti. Različni dogodki bodo organizirani na nacionalni in lokalni ravni, tema letošnjega evropskega tedna mobilnosti pa je „Naše ulice, naše odločitve“. Slogan želi spodbuditi državljane, naj mestna območja ponovno „zavzamejo“ in tako ustvarijo mesto, v katerem si želijo živeti.  

Tudi Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji organizira niz brezplačnih dogodkov v Ljubljani, drugod po Sloveniji pa so za program poskrbele informacijske točke Europe Direct. Podrobnejše informacije so na voljo na povezavi. Vljudno vabljeni.  

Evropski teden mobilnosti se je začel leta 1998 v Franciji z dnevom, ki je potekal pod geslom „V mesto brez avtomobila“. Pobuda še vedno poteka vsako leto septembra, mesta pa so pozvana, da za en dan zaprejo ulice za motoriziran promet. Ljudje lahko tako vidijo drugo plat svojih mest, kar je spodbuda za uporabo trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanje o okoljskem vplivu izbire prevoza. Uspeh francoske pobude je pripeljal do uvedbe evropskega tedna mobilnosti leta 2002.  

Od takrat se je vpliv evropskega tedna mobilnosti razširil po Evropi in po svetu. Leta 2013 je v kampanji sodelovalo 1931 mest oziroma 176 milijonov državljanov. Skupno je bilo uvedenih 8623 trajnih ukrepov, zlasti v zvezi z infrastrukturo za kolesarje in pešce, razbremenitvijo prometa, izboljšanjem dostopnosti prevoza in ozaveščanjem o uporabi trajnostnih oblik prevoza.  

 

Nadaljnji ukrepi za vseevropski odziv na epidemijo ebole v Afriki

Evropska komisija in predstavniki držav članic Evropske unije so se dogovorili o nadaljnjih ukrepih za vseevropski odziv na epidemijo ebole v Afriki. Med drugim so podprli takojšnji začetek oblikovanja evropskega koordinacijskega mehanizma za medicinske evakuacije. Kljub majhnemu tveganju za širjenje virusa v EU so izpostavili tudi potrebo po nadaljnji pripravljenosti in obvladovanju tveganja.  

Virus ebole je prizadel prebivalce območij Zahodne Afrike, in sicer Liberijo, Sierro Leone, Gvinejo, Nigerijo ter nedavno tudi Senegal. Epidemija je po podatkih WHO do 8. septembra zahtevala že 2.296 žrtev. Evropska komisija se je na razmere odzvala s humanitarno pomočjo, strokovno podporo in mednarodno koordinacijo. Podporo v višini 11,9 milijona evrov namenja kliničnemu vodenju, ugotavljanju primerov okužb ter usposabljanju in zaščitni opremi. Prav tako javnost osvešča o higieni in značilnostih bolezni, nacionalne organe pa usmerja pri ukrepanju. Komisija je nedavno napovedala pomoč v višini 140 milijonov evrov za podporo prizadetim državam ter 5 milijonov evrov za novoustanovljeno misijo v Afriški uniji ASEOWA, ki bo okrepila prizadevanja za zajezitev širjenja bolezni v regiji.  

 

Posodobljen dokument z informacijami o jamstvu za mlade

Evropska komisija je posodobila dokument z informacijami o jamstvu za mlade. Podatki vključujejo celovite informacije o izvajanju jamstva za mlade v državah članicah, pregled reform, ki jih je treba uvesti za izboljšanje prehoda iz šole na delo in zaposljivosti mladih ter pregled finančnih podpor, ki so na voljo iz Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih. V dokumentu so predstavljeni tudi primeri uspešnih programov, ki jih nekatere države članice že izvajajo.  

 

Poročilo o Evropskem raziskovalnem prostoru

Evropska komisija je danes predstavila poročilo o Evropskem raziskovalnem prostoru(ERP), ki kaže, da so pogoji za uresničitev ERP s prostim pretokom raziskovalcev in znanstvenih spoznanj na evropski ravni že vzpostavljeni. Zdaj je treba na ravni držav članic izvesti reforme, s katerimi bi enotni trg EU za raziskave začel delovati. Komisija jih bo pri tem v največji možni meri podprla, tudi z naložbami v višini 80 milijard evrov, ki jih ima na voljo v okviru novega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.  

September

15. 9. 2014

EUROSTAT: Podatki o mednarodni blagovni menjavi julija 2014

Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o mednarodni blagovni menjavijulija 2014. Območje evra je izkazovalo 21,2 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi, celotna EU pa 1,7 milijarde evrov. Julija 2014 je sezonsko prilagojeni izvoz glede na mesec poprej v območju evra upadel za 0,2 % (v celotni EU za 0,3 %), uvoz pa se je povečal za 0,9 % (v celotni EU za 2,3 %).  

Med državami članicami EU so največji trgovinski presežek imele Nemčija (+100,7 milijarde evrov), Nizozemska (+31,1 milijarde evrov) in Irska (+17,6 milijarde evrov), največji primanjkljaj pa Združeno kraljestvo (–60,2 milijarde evrov), Francija (–36,9 milijarde evrov) in Španija (–11,9 milijarde evrov). V Sloveniji se je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani izvozpovečal za 5 %, uvoz pa za 1 %. Saldo blagovne menjave je v tem obdobju v Sloveniji izkazoval 0,8 milijarde evrov presežka.  

 

Komisarka Georgieva izrazila ogorčenje nad umorom britanskega humanitarnega delavca Davida Hainesa

Včeraj, 14. septembra, je evropska komisarka za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva izrazila ogorčenje nad umorom britanskega humanitarnega delavca Davida Hainesa s strani pripadnikov teroristične skupine ISIS. Dejanje je označila za grozljivo in podlo ter izrazila sočustvovanje z njegovo družino, sorodniki in prijatelji.  

September

12. 9. 2014

Napovednik dogodkov Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji od 15. 9. do 21. 9. 2014 msw8 - 51 KB [51 KB]

Danes stopile v veljavo nove sankcije EU proti Rusiji

Danes je začel veljati niz sankcij proti Rusiji, ki jih je Evropska unija sprejela v ponedeljek. Omejevalni ukrepi zajemajo večje omejitve ruskega dostopa do kapitalskih trgov EU, prepoved najemanja posojil na evropskih trgih za pet večjih ruskih državnih bank ter nove omejitve pri trgovanju z obveznicami, lastniškim kapitalom ali podobnimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajajo te banke. Omejitve se zdaj nanašajo tudi na nekatera večja ruska obrambna in energetska podjetja. Poleg tega je bilo 24 ljudi dodanih na seznam oseb, za katere veljata prepoved potovanja in zamrznitev sredstev, s čimer se je seznam povečal na 119 oziroma 23 subjektov.  

Evropski svet bo pred koncem meseca na podlagi ocene Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) celovito pregledal izvajanje mirovnega načrta iz Minska. Komisija in EEAS bosta glede na rezultate predlagali, da se veljavne sankcije delno ali v celoti spremenijo, opustijo ali odpravijo.  

Danes in jutri je predsednik Komisije Barroso na obisku v Ukrajini, kjer s ebo s predstavniki države pogovarjal o varnostni situaciji in trenutni prekinitvi ognja, politični in gospodarski situaciji v Ukrajini ter nadaljnji podpori EU Ukrajini.  

 

EUROSTAT:Stopnja zaposlenosti v območju evra in v celotni EU v drugem četrtletju 2014

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata se je stopnja zaposlenosti v območju evra in v celotni EU v drugem četrtletju 2014 v primerjavi s četrtletjem poprej v območju evrapovečala za 0,2 %, v celotni EU pa za 0,3 %. Na letni ravni se je zaposlenost v območju evra povečala za 0,4 %, v celotni EU pa za 0,7 %. Eurostat na podlagi sezonsko prilagojenih podatkov ocenjuje, da je bilo v drugem četrtletju 2014 v celotni EU zaposlenih 224,9 milijona moških in žensk, od tega 146,5 milijona v območju evra.  

Med državami članicami EU, za katere so na voljo podatki, se je zaposlenost v zadnjem četrtletju najbolj povečala v Estoniji (+1,2 %), na Portugalskem (+0,9 %) in Španiji (+0,7 %), zmanjšala pa se je v Litvi (–1,0 %) in na Cipru (–0,1 %). V Sloveniji se je zaposlenost na letni ravni povečala za 0,7 %. Za mesečna gibanja ni podatkov.  

 

EUROSTAT: Podatki o industrijski proizvodnji v območju evra in v celotni EU julija 2014

Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil podatke o industrijski proizvodnji v območju evra in v celotni EU julija 2014. V primerjavi z junijem se je sezonsko prilagojena industrijska proizvodnja v območju evra povečala za 1,0 %, v celotni EU pa za 0,7 %. V primerjavi z julijem 2013 je industrijska proizvodnja v območju evra narasla za 2,2 %, v celotni EU pa za 2,0 %.  

Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, so na mesečni ravni največja zvišanja zabeležili na Irskem (+11,3 %), v Estoniji (+2,8 %) in Sloveniji (+2,3 %). Največja znižanja indeksa industrijske proizvodnje pa so zabeležili na Danskem (–4,7 %), Malti (–4,2 %) in v Grčiji (–1,7 %). V Sloveniji se je industrijska proizvodnja julija 2014 v primerjavi z julijem 2013 povečala za 9,2 %.  

 

Evropski in nacionalni organi med obsežno carinsko operacijo preprečili izgubo prek 80 mio evrov carinskih dajatev

Evropski in nacionalni organi so med obsežno carinsko operacijo, ki jo je vodil Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF, preprečili izgubo prek 80 milijonov evrov carinskih dajatev. V skupni carinski operaciji so tokrat prvič sodelovali tudi kitajski carinski organi. Operacija "SNAKE" se je osredotočila zlasti na podcenjeno uvoženo blago. Sodelujoči carinski organi so tako v enem mesecu odkrili prek 1.500 zabojnikov, pri katerih je bilo deklarirano blago močno podcenjeno.  

September

11. 9. 2014

Evropska sredstva za naložbe v prometno infrastrukturo in posledično oživitev gospodarstva

Evropska komisija je danes pozvala države članice, naj predlagajo projekte za izboljšanje evropskih prometnih povezav. Projektom bodo na voljo sredstva EU v višini 11,9 milijarde evrov, kar je do zdaj največji znesek evropskih sredstev, dodeljenih za prometno infrastrukturo. Države članice morajo ponudbe oddati do 26. februarja 2015.  

Sredstva bodo osredotočena na devet glavnih prometnih koridorjev, ki bodo skupaj sestavljali osrednje prometno omrežje in delovali kot gospodarska gonilna sila enotnega trga. S sredstvi se bodo odpravila ozka grla in korenito spremenile povezave med vzhodom in zahodom, poenostavil pa se bo tudi čezmejni promet za podjetja in državljane po vsej EU.  

Sredstva EU, ki so v obdobju 2014–2020 namenjena prometu, so se v okviru novega instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) potrojila na 26 milijard evrov (v primerjavi z 8 milijardami evrov za obdobje 2007–2013). Novo osrednje omrežje, ki bo dokončano do leta 2030, bo z železnicami in cestami povezalo 94 glavnih evropskih pristanišč, z železnicami pa 38 ključnih letališč. Prav tako bo posodobljenih 15.000 km železniških prog za hitre vlake ter izvedenih 35 čezmejnih projektov za zmanjšanje ozkih grl.  

V sredo, 17. septembra ob 11.00 uri, bomo na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji organizirali briefing za novinarje o tem, koliko denarja lahko dobi Slovenija in za katere projekte na področju prometnih povezav bo moč dobiti finančna sredstva EU. Vabilo s podrobnimi informacijami bomo novinarjem poslali v začetku prihodnjega tedna.  

 

Letni poročili o industrijski konkurenčnosti v Evropski uniji

Evropska komisija je danes objavila letni poročili o industrijski konkurenčnosti v Evropski uniji, v katerih poudarja potrebo po sprejetju odločnih ukrepov EU in držav članic ter izpostavlja številne konkurenčne prednosti industrije EU, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za spodbujanje gospodarske rasti kljub težkim gospodarskim razmeram. Evropska unija na splošno pri proizvodnji ohranja konkurenčno prednost z visoko usposobljenimi delavci, visoko stopnjo izvoza blaga ter konkurenčnimi prednostmi, povezanimi s kompleksnimi in visokokakovostnimi proizvodi. Vendar so za zagotovitev rasti nujni ukrepi na več področjih: dodatne naložbe na vseh področjih, boljši dostop MSP do bančnih kreditov, učinkovitejše inovacije in komercializacija raziskav, učinkovitejša javna uprava, podpora internacionalizaciji MSP ter izboljšanje energijske učinkovitosti.  

Komisija tudi ugotavlja, da se države članice EU glede na industrijsko konkurenčnost razlikujejo. Med države z visoko in naraščajočo konkurenčnostjo spadajo Nizozemska, Nemčija, Danska in Irska, države članice s skromno in stagnirajočo ali upadajočo konkurenčnostjo pa so Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Malta in Ciper.  

Rezultati obeh poročil bodo uporabljeni pri oblikovanju politik na ravni EU in nacionalni ravni.  

S projektom EU do naravnih nadomestkov za sintetične snovi

Ta mesec se bo končal projekt Evropske unije AGROCOS. V okviru projekta si raziskovalci prizadevajo, da bi s preučevanjem rastlinskega sveta in analize naravnih molekul odkrili nove naravne sestavine kot nadomestke za sintetične sestavine, ki se trenutno uporabljajo v kozmetičnih in agrokemičnih izdelkih, kot so insekticidi, herbicidi in fungicidi. Do zdaj je bilo odkritih trideset obetavnih molekul. Nove sestavine bi lahko na primer uporabili za zaščito pred ultravijoličnim sevanjem in preprečevanje starostnih peg, nekatere od njih pa bi lahko učinkovale kot naravni pesticidi.  

 

 

September

10. 9. 2014

Juncker predstavil predlog porazdelitve resorjev novih evropskih komisarjev

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes predstavil predlog porazdelitve resorjev novih evropskih komisarjev. Slovenska kandidatka Alenka Bratušek naj bi tako postala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za energetsko unijo.  

Nov kolegij komisarjev bo po novem imel sedem podpredsednikov (tri ženske) oziroma šest poleg visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vsak podpredsednik bo vodil in koordiniral delo več komisarjev, število področij pa se lahko spreminja glede na potrebe in nove projekte.  

Junckerjev predlog uvaja številne novosti. Prvi podpredsednik (Frans Timmermans) bo desna roka predsednika Komisije. Pristojen bo za agendo o boljši zakonodaji, hkrati pa bo odgovoren za spoštovanje Listine o temeljnih pravicah in pravne države na vseh področjih dejavnosti Komisije. Predlog uvaja več novih portfeljev. Resor za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP (Elžbieta Bieńkowska) bo spodbujal realno gospodarstvo, medtem ko bo portfelj za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carinske zadeve (Pierre Moscovici) zagotavljal, da politike obdavčenja in carinske unije postanejo ključni del prave ekonomske in monetarne unije. Več poudarka bo tudi na potrošnikih, saj potrošniška politika ne bo več razpršena, ampak bo umeščena v portfelj za pravosodje, temeljne pravice in enakost spolov (Věra Jourová). Prav tako Juncker predlaga uvedbo komisarja za migracije (Dimitris Avramopoulos), s čimer bo nova Komisija namenila več pozornosti urejanju vprašanja nezakonitih migracij in ustvarjanju Evrope kot privlačne destinacije za nadarjene. Številni portfelji so bili preoblikovani ali poenoteni. Tako bosta po novem združena portfelja za okolje ter za pomorske zadeve in ribištvo (Karmenu Vella). Prav tako bodo pod okriljem enega komisarja združeni podnebni ukrepi in energetika (Miguel Arias Cañete). Oba nova portfelja bosta prispevala k projektnemu timu "energetska unija", ki jo bo vodila in koordinirala Alenka Bratušek. Portfelj za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi (Johannes Hahn) se bo poleg okrepljene sosedske politike osredotočal na nadaljevanje širitvenih pogajanj. Novi portfelj za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (Jonathan Hill) bo zlasti zagotavljal, da bo Komisija še naprej dejavno in pozorno spremljala izvajanje novih pravil za nadzor in reševanje bank.  

Predlagani komisarji bodo sedaj zaslišani pred zadevnimi odbori Evropskega parlamenta, ki bo po končanem postopku moral potrditi celoten kolegij komisarjev, vključno z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Nato morajo v skladu s postopkom Evropsko komisijo formalno potrditi še države članice EU.  

 

Predloga o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi sprejeta

Evropska komisija je danes sprejela predloga o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi. S predlogoma namerava izboljšati zdravje in dobrobit živali, obravnavati protimikrobno odpornost v EU ter spodbuditi inovacije.  

Namen predloga o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini je predvsem povečati količino zdravil, ki so na voljo za zdravljenje in preprečevanje bolezni živali v EU. Cilj predloga o posodobitvi zakonodaje o medicirani krmi pa je zagotoviti ustrezno raven kakovosti in varnosti hrane za hišne živali, ki je zdaj dodana v njeno področje uporabe, ter utreti pot za boljše zdravljenje bolnih živali. Predlagana pravila bodo koristila živalim (tudi vodnim vrstam) in njihovim imetnikom, lastnikom hišnih živali, veterinarjem ter podjetjem v EU, vključno s farmacevtsko in krmno industrijo.  

Predlog Komisije bodo zdaj v skladu s postopkom soodločanja obravnavale države članice EU in Evropski parlament.  

September

9. 9. 2014

Evropska komisija za boj proti epidemiji ebole namenila že 147 milijonov evrov pomoči

Evropska komisija bo novoustanovljeni misiji v Afriški uniji za podporo ukrepom proti izbruhu ebole v Zahodni Afriki, ki bo okrepila trenutna prizadevanja za zajezitev širjenja bolezni v regiji, namenila pet milijonov evrov. Nova misija bo svetovala trenutnim koordinacijskim strukturam za boj proti eboli v prizadetih državah in z njimi sodelovala v skupnih operacijah. Prav tako bo zagotavljala medicinsko pomoč ter podpirala lokalne oblasti in mednarodno skupnost pri krepitvi nadzora nad epidemijo.  

Evropska komisija je v odzivu na epidemijo od marca 2014 povečala svojo podporo. Do zdaj je Gvineji, Sierri Leone, Liberiji in Nigeriji skupaj namenila 147 milijonov evrov pomoči. Poleg tega je v regije prizadetih držav napotila strokovnjake za humanitarno pomoč, ki spremljajo situacijo in tesno sodelujejo s partnerskimi organizacijami in lokalnimi oblastmi. Na prizadetih območjih prav tako delujejo mobilni laboratoriji za odkrivanje virusnih okužb.  

 

Kratki pregled izobraževanja 2014

Evropska komisija pozdravlja danes objavljeni letni Kratki pregled izobraževanja 2014, v katerem Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opisuje stanje in izzive nacionalnih izobraževalnih sistemov. Poročilo izpostavlja vse večji pomen naložb v izobraževanje za prihodnji razvoj in zaposlovanje v EU in za oblikovanje bolj vključujoče evropske družbe.  

Poročilo zajema 34 držav članic OECD, med katerimi je 21 držav članic EU, tudi Slovenija. OECD v zvezi z EU ugotavlja, da se možnosti izobraževanja v Evropi zelo povečujejo. V zadnjem desetletju se je zlasti povečal delež odraslih s terciarno izobrazbo. Poročilo nadalje ugotavlja, da visoka raven izobrazbe in spretnosti koristi tako posameznikom kot družbi. Vendar pa podobna raven izobrazbe ne pomeni vedno podobne ravni spretnosti. Prave spretnosti, med katerimi postajajo vse pomembnejše medosebne spretnosti, so zlasti ključne pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. OECD še ugotavlja, da se zasebne naložbe v terciarno izobraževanje povečujejo, populacija učiteljev pa se v mnogih državah EU stara.  

OECD je opravil raziskavo na podlagi podatkov Eurostata, Unesca in rezultatov raziskave PISA.  

 

Jamstvo za mlade: Komisija pregleduje dosežke 18 pilotnih projektov

Evropska komisija se danes v Bruslju sestaja s koordinatorji 18 pilotnih projektov, ki se izvajajo v okviru programa jamstva za mlade. S pilotnimi projekti se program jamstva za mlade uresničuje v praksi, na primer s krepitvijo povezav med delodajalci in šolami ter z izboljšanjem podpore, ki jo mladim nudijo javne službe za zaposlovanje.  

Jamstvo za mlade je strukturna reforma, v okviru katere morajo države članice svoje politike zaposlovanja mladih izpopolniti na vseh ravneh. Osemnajst pilotnih projektov programa jamstva za mlade se je začelo med avgustom in decembrom 2013, vsak pa traja približno 12 mesecev. Projekti se trenutno izvajajo v sedmih državah EU, med njimi ni Slovenije.  

September

8. 9. 2014

Eurobarometer - kljub gospodarski krizi Evropejci varstvu okolja pripisujejo velik pomen

V nedavni raziskavi Eurobarometer o varstvu okolja je 95 % vprašanih Evropejcev in kar 99 % Slovencev dejalo, da jim varstvo okolja osebno veliko pomeni, mnogi pa menijo, da je na tem področju mogoče storiti še več.  

Velika večina ljudi je prepričana, da lahko učinkovita uporaba naravnih virov (79 %, v Sloveniji 87 %) invarstvo okolja (74 %, v Sloveniji 84 %) spodbudita gospodarsko rast, stanje okolja pa lahko podobno kot gospodarstvo podobno vpliva na kakovost njihovega življenja. Največjo zaskrbljenost povzročata onesnaženost zraka(56 %) in vode(50 %), sledita pa kopičenje odpadkov in izčrpavanje naravnih virov. V primerjavi z zadnjo raziskavo o okolju iz leta 2011 več državljanov (75 %) trdi, da so pripravljeni kupiti okolju prijazne proizvode, čeprav so ti lahko nekoliko dražji. Velika večina jih meni (93 %), da bi morali veliki onesnaževalci popraviti škodo, ki jo povzročajo okolju, kot najučinkovitejše sredstvo pa vprašani predlagajo uvedbo višjih kazni.  

Evropejci se zavedajo, da je njihova vloga pri varstvu okolja pomembna. Med okolju prijaznimi ukrepi se najpogosteje odločajo za ločevanje odpadkov za recikliranje (72 %) ter zmanjšanje porabe energije (52 %) in vode (37 %). Prav tako večina Evropejcev podpira evropsko okoljsko zakonodajo ter ukrepanje na ravni EU.  

 

Kako lahkoprihodnja politika Evropske unije pomaga malim in srednjim podjetjem?

Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje, da bi izboljšala pobudo EU za mala in srednja velika podjetja. Glavno vprašanje posvetovanja je, kako lahkoprihodnja politika Evropske unije pomaga malim in srednjim podjetjem. Posvetovanje bo potekalo do 15. decembra.  

Pobudo EU za mala in srednja podjetja sestavlja niz ukrepov za lažje poslovanje malih in srednje velikih podjetij, ki so združeni v Aktu za mala podjetja. Temelji na izmenjavi dobrih praks, podpori internacionalizaciji in podjetništvu ter dostopu do financ (prek finančnih instrumentov CIP in COSME). Poleg tega spodbuja države EU, naj sprejmejo učinkovite rešitve, ki so bile uspešne drugod, in se tudi same domislijo novih.  

Akt za mala podjetja se nanaša na vsa neodvisna podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih – to je 99 % vseh evropskih podjetij. COSME je program EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, ki se bo izvajal od leta 2014 do 2020. Njegov načrtovani proračun znaša 2,3 milijarde evrov, z učinkom vzvoda pa naj bi pritegnil do 25 milijard evrov.  

 

Zagotovitev obsežnega financiranja sosedskim partnerskim državam EU v prihodnjih letih

Evropska komisija je po posvetovanju s partnerskimi državami, državami članicami EU in Evropskim parlamentom odločila, da sosedskim partnerskim državam EU v prihodnjih letih zagotovi obsežno financiranje. Paket vsebuje programske dokumente za Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko in Tunizijo. Prav tako zajema ukrepe za regionalno sodelovanje v vzhodnem in južnem sosedstvu ter programe na področju celotnega evropskega sosedstva. Programi so skupaj vredni preko 5,5 milijarde evrov.  

September

5. 9. 2014

Napovednik dogodkov Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji od 8. 9. do 14. 9. 2014 msw8 - 51 KB [51 KB]

Znan je seznam kandidatov in kandidatk za člane Evropske komisije

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes italijanskemu premierju Matteu Renziju kot predsedujočemu Svetu Evropske unije predstavil seznam kandidatk in kandidatov za evropske komisarje. V zadnjih dneh je Jucker opravil pogovor z vsakim kandidatom oz. kandidatko za komisarja oz. komisarko, 30. julija pa je Evropski svet v dogovoru z novoizvoljenim predsednikom Evropske komisije na položaj Visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter prve podpredsednice Evropske komisije imenoval Federico MOGHERINI (Italija).  

Seznam kandidatov za komisarje naslednje Komisije v abecednem redu: Vytenis ANDRIUKAITIS (Litva), Andrus ANSIP (Estonija), Miguel ARIAS CAŃETE (Španija), Dimitris AVRAMOPOULOS (Grčija), Elżbieta BIEŃKOWSKA (Poljska), Alenka BRATUŠEK (Slovenija), Corina CREŢU (Romunija), Valdis DOMBROVSKIS (Latvija), Kristalina GEORGIEVA, (Bolgarija), Johannes HAHN (Avstrija), Jonathan HILL (Združeno kraljestvo), Phil HOGAN, (Irska), Vĕra JOUROVÁ (Češka) Jyrki KATAINEN (Finska),Cecilia MALMSTRÖM (Švedska), Neven MIMICA (Hrvaška), Carlos MOEDAS (Portugalska), Pierre MOSCOVICI (Francija), Tibor NAVRACSICS (Madžarska), Günther OETTINGER (Nemčija), Maroš ŠEFČOVIČ (Slovaška), Christos STYLIANIDES (Ciper), Marianne THYSSEN (Belgija), Frans TIMMERMANS (Nizozemska), Karmenu VELLA (Malta), Margrethe VESTAGER (Danska).  

 

Evropska komisija napovedala 140 mio € pomoči državam Zah. Afrike, ki se spopadajo z epidemijo virusa ebole

Evropska komisija je napovedala 140 milijonov evrov pomoči državam Zahodne Afrike, ki se spopadajo z epidemijo virusa ebole. Gvineja, Sierra Leone, Liberija in Nigerija bodo 38 milijonov evrov iz novega paketa lahko uporabile za izboljšanje zdravstvenih storitev z okrepitvijo centrov za zdravljenje ali povečanjem podpore zdravstvenim delavcem, tako v času krize kot v obdobju po njej. Pomoč bo namenjena tudi podpori na področju prehranske varnosti, vode in sanitarnih ukrepov, ki so ključni za zagotavljanje zdravja prebivalstva. Poleg tega bodo zadevne vlade lahko pomoč uporabile za zagotavljanje javnih storitev in makroekonomske stabilnosti ter za usposabljanje zdravstvenih delavcev in uvedbo mobilnih laboratorijev za odkrivanje virusa.  

 

Dnevi evropske dediščine: Brezplačno na ogled na tisoče zgodovinskih in kulturnih spomenikov

Septembra bo v okviru vsakoletnih dnevov evropske dediščine obiskovalcem brezplačno na ogled na tisoče zgodovinskih in kulturnih spomenikov, od katerih so mnogi običajno zaprti za javnost. V 50 sodelujočih državah naj bi po pričakovanjih več kot 20 milijonov odraslih in otrok v Evropi izkoristilo prost vstop na številna območja kulturne dediščine.  

Dnevi evropske kulturne dediščine so bili prvič organizirani leta 1985, od leta 1999 pa potekajo kot skupna pobuda Evropske komisije in Sveta Evrope. Na kulturnih dogodkih, organiziranih v enomesečnem praznovanju, se predstavijo arhitektura in umetnost, lokalne spretnosti in tradicije, njihov namen pa je tudi spodbujanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani. Za organizacijo dnevov evropske dediščine EU in Svet Evrope prispevata po 200.000 evrov, večina dogodkov pa prejme tudi nacionalno in regionalno finančno podporo.  

 

Strategije za redke bolezni doslej sprejelo že 16 držav EU, med njimi tudi Slovenija 

Šestnajst držav Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je doslej že sprejelo strategije za redke bolezni, sedem pa jih dokument pripravlja. Še leta 2009 so strategije za redke bolezni imele samo štiri države EU. Med redke bolezni se štejejo bolezni, ki prizadenejo manj kot 5 od 10.000 ljudi. Kljub temu pa skupaj prizadenejo med 27 in 36 milijoni ljudi v EU.  

September

4. 9. 2014

Jutri bo v Bruslju zasedal Svet EU za kmetijstvo in ribištvo

V petek, 5. septembra, bo v Bruslju zasedal Svet EU za kmetijstvo in ribištvo. Edina točka dnevnega reda srečanja bo razprava o učinkih prepovedi uvoza nekaterih kmetijskih izdelkov iz EU v Rusijo ter o ustreznem odzivu. Evropsko komisijo bo na srečanju zastopal evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacian Cioloş.   

Novinarsko konferenco po zasedanju, ki se bo začelo ob 14.00,  bo moč spremljati preko spletne strani.

Predsednik Barroso 7. septembra na 14. arhitekturnem bienalu v Benetkah

 

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso se bo 7. septembra na 14. arhitekturnem bienalu v Benetkah udeležil razprave v okviru t.i. "domino pogovorov", ki potekajo pod okriljem projekta Nova zgodba za Evropo. Gre za pobudo skupnosti Tomorrow, ki prek spleta združuje številne intelektualce, umetnike, znanstvenike, raziskovalce, študente in druge akterje iz evropskega kulturnega okolja, ki razpravljajo o bližnji prihodnosti Evrope. Evropska komisija podpira dejavnosti skupnosti Tomorrow v okviru Nove zgodbe za Evropo.  

Pogovor s predsednikom Barrosom bo skupaj s prispevki, ki so nastajali v dveh letih trajanja projekta, objavljen v knjigi Duh in telo Evrope: nova zgodba. Knjiga bo predstavljena na zaključnem dogodku projekta.  

September

3. 9. 2014

30 milijonov dodatnih finančnih sredstev EU za promocijske programe skupne kmetijske politike

Evropska komisija namerava zagotoviti 30 milijonov dodatnih finančnih sredstev EU za promocijske programe skupne kmetijske politike z začetkom naslednjega leta. Sredstva bodo na voljo poleg 60 milijonov evrov, ki je vsako leto predvidenih v proračunu EU za skupno kmetijsko politiko. Zaradi sofinanciranja shem bo ta sprememba najverjetneje prinesla dodatnih 60 milijonov evrov za promocijske ukrepe. Dodatno financiranje naj bi ublažilo posledice ukrepov Rusije proti nekaterim kmetijskim izdelkom EU. Promocijski programi so eden od instrumentov skupne kmetijske politike, ki se lahko uporabijo za srednjeročno pomoč proizvajalcem, da najdejo nove prodajne priložnosti na trgih znotraj in zunaj EU. Financiranje bo mogoče uporabiti za promocijske programe, ki bodo predloženi do konca septembra.  

 

EUROSTAT: Obseg trgovine na drobno v območju evra in v celotni EU julija letos

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je obseg trgovine na drobno tako v območju evra kot v celotni EUjulija letos v primerjavi z junijem zmanjšal za 0,4 %. Na letni ravni je indeks trgovine na drobno v območju evra povečal za 0,8 %, v celotni EU pa za 1,0 %.  

Najvišjo mesečno rast trgovine na drobno so zabeležili na Portugalskem (+2,6 %) in v Latviji (+2,2 %), medtem ko je ta najbolj upadla v Avstriji (–1,5 %), Nemčiji (–1,4 %) in na Švedskem (–1,3 %). V Sloveniji se je trgovina na drobno julija letos v primerjavi z junijem povečala za 1,5 %.  

Na letni ravni je bila največja rast trgovine na drobno zabeležena v Luksemburgu (+14,1 %), Estoniji (+9,2 %) in Romuniji (+6,3 %), največji upad pa na Malti (–2,5 %), Poljskem (–1,1 %) ter v Belgiji in Avstriji (obakrat –1,0 %). V Sloveniji se je trgovina na drobno julija letos v primerjavi z julijem lani povečala za 2,3 %.  

 

Infineon, Philips, Samsung in Renesas kršila pravila EU, ki prepovedujejo kartelne dogovore

Evropska komisija je ugotovila, da so podjetja Infineon, Philips, Samsung in Renesas (takrat še kot skupno podjetje Hitachija in Mitshubishija) v Evropskem gospodarskem prostoru usklajevala tržne dejavnosti v zvezi s čipi za pametne kartice in ob tem kršila pravila EU, ki prepovedujejo kartelne dogovore. Komisija jim je zato naložila kazni v skupnem znesku 138.048.000 evrov. Podjetja so se o poslih dogovarjala v dvostranskih stikih med septembrom 2003 in septembrom 2005.  

September

2. 9. 2014

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker danes začenja pogovore s kandidati držav članic za mesta evropskih komisarjev

Novoizvoljeni predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker danes začenja pogovore s kandidati držav članic za mesta evropskih komisarjev. Med pogovori bo ugotavljal primernost kandidatov za opravljanje funkcije komisarjev, zlasti v zvezi s členom 17(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki pravi, da so "člani Komisije izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna".  

Jean-Claude Juncker bo, po tem, ko bo prejel predloge vseh držav članic in opravljenih pogovorih, o končni odločitvi obvestil Svet EU. Belgija namreč še ni sporočila kandidata. Ko bo Svet Evropske unije potrdil končni seznam komisarjev, bo novoizvoljeni predsednik Komisije Juncker objavil razdelitev resorjev in načrte za organizacijo dela prihodnje Evropske komisije. Te odločitve ni pričakovati pred sredino naslednjega tedna.  

 

Evropski komisar Piebalgs podpisal nacionalne okvirne programe za21 afriških, karibskih in pacifiških držav

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je danes v Apii v Samoi s predstavniki 21 afriških, karibskih in pacifiških držav podpisal nacionalne okvirne programe v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020 v skupnem znesku 339 milijonov evrov. Ob tem je poudaril, da bo današnji podpis prinesel krepitev razvojnega sodelovanja z zadevnimi državami ter omogočil pripravo na konkretne projekte in programe.  

 

Wales, 4.-5. september: Predsednik Barroso se bo udeležil vrha Nata

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso se bo s svetovnimi voditelji udeležil vrha Nata, ki bo potekal 4. in 5. septembra v Walesu v Združenem kraljestvu. Predsednik Barroso bo skupaj s predsednikom Evropskega sveta Van Rompuyem sodeloval na pogovorih o Afganistanu. Po pričakovanjih naj bi Barroso ponovno poudaril dolgoročne zaveze EU do Afganistana, ki jih določata nova strategija in financiranje do leta 2020 ter dogovori z vrha v Chicagu leta 2012.  

Udeleženci vrha Nata bodo prav tako razpravljali o posledicah ukrepov Rusije v Vzhodni Evropi.  

September

1. 9. 2014

Danes se začenja vseevropsko tekmovanje za mlade prevajalce Juvenes Translatores 2014/2015

Od 1. septembra  do 20. oktobra2014 se lahko srednje šole prijavijo na vseevropsko tekmovanje za mlade prevajalce Juvenes Translatores 2014/2015. Po koncu zbiranja prijav bo elektronski žreb določil 751 šol iz vseh držav Evropske unije, ki bodo lahko sodelovale z največ petimi dijaki, rojenimi leta 1997. Tekmovanje bo potekalo 27. novembra 2014 hkrati na vseh izbranih šolah. Vsi udeleženci bodo lahko izbirali med 552 jezikovnimi kombinaciji, ki jih ponuja 24 uradnih jezikov EU. Besedila, ki jih bodo prevajali dijaki, bodo letos povezana z evropsko identiteto. Po tekmovanju bodo poklicni prevajalci Evropske komisije ocenili prevode ter izbrali po enega zmagovalca na državo, ki bo aprila 2015 povabljen na slovesno podelitev nagrad na sedežu Evropske komisije v Bruslju. 

Tekmovanje, ki ga organizira Generalni direktorat Evropske komisije za prevajanje, je vsakič znova uspeh, saj na njem vsako leto sodeluje več kot 3.000 dijakov iz vse Evropske unije, ki prevedejo eno stran besedila iz enega uradnega jezika Evropske unije v drugega.

Več:

 

Poročilo o prihodnosti uporabe ultravisokih frekvenc (UHF)

Nekdanji evropski komisar za trgovino Pascal Lamy je danes podpredsednici Evropske komisije Neelie Kroes predstavil poročilo o prihodnosti uporabe ultravisokih frekvenc (UHF). Poročilo, ki je plod dela skupine na visoki ravni, vsebuje tri glavne elemente, ki bi Evropski uniji omogočili, da doseže cilje glede širokopasovnega dostopa ter zagotovi stabilnost prizemnih izdajateljev televizijskih programov. Pas 700 MHz, ki ga trenutno uporabljajo prizemna radiofuzijska omrežja in brezžični mikrofoni, bi moral biti na voljo brezžičnemu širokopasovnemu omrežju po celi Evropi do leta 2020. Poleg tega bi treba do leta 2030 zagotoviti regulativno varnost in stabilnost prizemnih izdajateljev televizijskih programov v preostalem spektru pod 700 MHz. Do leta 2025 naj bi bil opravljen pregled za oceno tehnologije in razvoja trga. 

Danes je podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes napovedala tudi nova pravila o usklajevanju frekvenčnih pasov, ki jih uporabljajo brezžični mikrofoni, med drugim tudi v pasu UHF, ter prvo poročilo o tem, kako države članice EU trenutno uporabljajo radijske frekvence in kakšni bodo izzivi v prihodnosti. Vsi trije elementi naj bi pomagali zagotoviti dolgoročno prihodnost za širokopasovne, televizijske in druge brezžične storitve v Evropi.

Več:

Izjava predsednika Evropske komisije José Manuel Barroso po sobotnem srečanju Evropskega sveta

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je po sobotnem srečanju Evropskega sveta povedal, da ukrajinske krize ni mogoče rešiti z vojaško silo in da se morajo vsi vpleteni zavzeti za mirno rešitev situacije. Poleg tega je dodal, da so evropski voditelji ukrajinskemu predsedniku Porošenku poslali jasno sporočilo, da podpirajo ukrajinsko ljudstvo in njihovo pravico, da odločajo o svoji prihodnosti. Prav tako je opozoril na enotno mnenje evropskih voditeljev, da se bo EU ustrezno odzvala, če bi Rusija zaostrovala krizo. V zvezi z zahtevo Evropskega sveta za pripravo nadaljnjih omejevalnih ukrepov je povedal, da bo Komisija ukrepala hitro, tako kot doslej. 

Predsednik Barroso je prav tako čestital Donaldu Tusku in Federici Mogherini za imenovanje na mesto predsednika Evropskega sveta oziroma visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko.

Več:

 

Prilagamo vam spletno povezavo na tedenski napovednik dogodkov, ki jih bo moč spremljati preko EBS in EBS+, ter na arhiv video in foto gradiva z dogodkov minulega tedna: http://ec.europa.eu/avservices/newsletter/index.cfm  

Ostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, lahko najdete na spletni strani: http://europa.eu/rapid/

V središču
Javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020
Javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020

Evropska komisija je začela javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020, dolgoročnem načrtu EU za rast in delovna mesta. Posvetovanje, ki bo potekalo do 31. oktobra 2014, je namenjeno zbiranju mn...

Več ...

 

NE ZAMUDITE
KoledarPublikacije.

Zadnja sprememba: 01/10/2014  |Na vrh