Navigacijska pot


O nas
Vodja Predstavništva

Aktualno: Natečaj za najboljše komunikacijske projekte s področja SKP
Pošlji spletno stran prijateljemPošlji spletno stran prijateljemNatisniNatisni

23/07/2014 00:00:00

Evropska komisija tudi letos nagrajuje najboljše komunikacijske projekte s področja kmetijstva in razvoja podeželja.

    Aktualno: Natečaj za najboljše komunikacijske projekte s področja SKP

    Za nagrado se lahko potegujejo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, nevladne organizacije, profesionalna združenja, raziskovalne ali akademske organizacije ter mediji in komunikacijski strokovnjaki, ki so sodelovali pri razvijanju komunikacijskih akcij ali kampanj na temo kmetijstva ali razvoja podeželja. Nagrajene bodo najboljše akcije ali projekti iz treh kategorij: komuniciranje z deležniki, komuniciranje z javnostjo in inovativno komuniciranje. Projekt je lahko že zaključen ali pa še traja, pomembno je le, da se je izvedbena faza projekta pričela po 1. januarju 2011. Rok za prijavo je 31. oktober 2014. Trije finalisti iz vsake kategorije bodo povabljeni na nagradno slovesnost, ki bo januarja 2015 v Bruslju. Tam bodo svoj projekt predstavili strokovnjakom za komuniciranje, ki bodo odločili o razvrstitvi na prvo, drugo ali tretje mesto. Žirija bo lahko enemu projektu podelila posebno nagrado, spletni obiskovalci pa bodo izmed devetih finalnih projektov izbrali tistega, ki bo dobil posebno nagrado splošne javnosti. 

    Več informacij je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/agriculture/cap-communication-network/awards/index_sl.htm

    18. 6. 2014 - Evropska komisija je danes začela izvajati novo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo, da bi 70 milijonom tamkajšnjih prebivalcev omogočila izkoristiti prednosti tesnejšega sodelovanja na področjih, kot so spodbujanje pomorskega gospodarstva, ohranjanje morskega okolja, dokončanje prometnih in energetskih povezav ter spodbujanje trajnostnega turizma.

    Ti sektorji bodo imeli odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju gospodarske rasti v regiji. Strategija vključuje tudi medsektorske vidike, kot so gradnja zmogljivosti, raziskave, inovacije ter mala in srednje velika podjetja. Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter obvladovanje tveganja naravnih nesreč sta horizontalni načeli, ki sta vpeti v vsa področja strategije. 

    To je prva „makroregionalna strategija“ EU, pri kateri tako veliko število držav zunaj EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija) sodeluje s članicami Unije (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija). Razvoj posameznega elementa akcijskega načrta sta usklajevali po dve državi, od katerih je ena članica EU. Slovenija je skupaj z Bosno in Hercegovino sodelovala na področju kakovosti okolja. 

    Nova strategija za jadransko-jonsko regijo je nastala na pobudo Evropskega sveta z decembra 2012 in upošteva rezultate naknadnega javnega spletnega posvetovanja z deležniki. Komisija je strategijo predložila Svetu EU. Pričakuje se, da jo bodo voditelji EU potrdili na zasedanju Evropskega sveta v drugi polovici leta. 

    12. 6. 2014-Evropska komisija in skupina Evropske investicijske banke (EIB) sta danes predstavili novo generacijo finančnih instrumentov in svetovalnih storitev EU, s katerimi želita inovativnim podjetjem olajšati dostop do financiranja.

    Pričakuje se, da se bo v naslednjih sedmih letih s produkti „InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje“ zagotovilo več kot 24 milijard evrov sredstev za raziskave in inovacije malih, srednje velikih in velikih podjetij ter nosilcev raziskovalne infrastrukture. Ta finančna sredstva naj bi omogočila do 48 milijard evrov končnih naložb v raziskave in inovacije.

    „InnovFin – sredstva EU za inovatorje“ bodo zajemala številne proizvode po meri – od jamstev za posrednike, ki dajejo posojila malim in srednje velikim podjetjem (MSP), do neposrednih posojil podjetjem. S tem bo zagotovljena podpora tako najmanjšim kot tudi največjim projektom na področju raziskav in inovacij v EU in državah, povezanih z novim raziskovalnim programom EU Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. Financiranje z dolžniškimi instrumenti bo v bližnji prihodnosti dopolnjeno s sklopom lastniških instrumentov, ki jih upravlja Evropski investicijski sklad. Za podporo tem finančnim instrumentom bo iz skoraj 80-milijardnega proračuna programa Obzorje 2020 namenjenih približno 2,7 milijarde evrov.

    Med finančne instrumente InnovFin spada več produktov. InnovFin Large Projects so namenjeni financiranju velikih projektov, InnovFin MidCap Growth Finance pa rasti podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Produkt InnovFin MidCap Guarantee ponuja jamstva ali pogojna posojila za boljši dostop inovativnih večjih podjetij do financiranja, medtem ko InnovFin SME Guarantee zagotavlja jamstva in posredna jamstva za financiranje dolga za boljši dostop inovativnih MSP do financiranja. Sredstva produkta InnovFin Advisory so namenjena povečanju sprejemljivosti velikih projektov za banke in pripravljenosti za vlaganje vanje.

    InnovFin je nadaljevanje uspešnega Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, vzpostavljenega v sklopu sedmega okvirnega programa EU za raziskave in tehnološki razvoj, ki je zagotovil več kot 11 milijard evrov za 114 projektov na področju raziskav in inovacij, vrednih več kot 30 milijard evrov.

    Več:

    28. 5. 2014 - Evropska komisija je glede na trenutne geopolitične razmere in odvisnost Evropske unije od uvoza predstavila novo evropsko strategijo za energetsko varnost. Med njenimi glavnimi poudarki so različnost zunanjih virov energije, nadgradnja energetske infrastrukture, dokončanje notranjega trga z energijo EU in varčevanje z energijo.

    Prav tako strategija izpostavlja krepitev solidarnostnih mehanizmov in mehanizmov za izredne razmere ter povečanje domače proizvodnje energije, razvoj energetskih tehnologij in povečanje energijske učinkovitosti. Poudarja tudi potrebo po usklajevanju nacionalnih energetskih politik in pomembnost enotnega nastopa pri pogajanju z zunanjimi partnerji. Za neprekinjeno dobavo energentov to zimo Komisija predlaga celovito oceno tveganj na podlagi simulacije prekinitev dobave plina, da se preveri, kako se energetski sistem odziva na taka tveganja.  

    Strategija temelji na napredku, ki je bil dosežen po plinski krizi leta 2009. O predlogih Komisije, vključno z ukrepi za zagotovitev nemotene oskrbe to zimo, bodo na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija razpravljali voditelji držav ali vlad EU.  

    Svetovno povpraševanje po energiji narašča in pričakuje se, da se bo do leta 2030 zvišalo za 27 %. Po drugi strani pa je proizvodnja energije v EU med letoma 1995 in 2012 padla za skoraj eno petino. Danes več kot 50 % potreb po energiji v EU zadovoljijo zunanji dobavitelji: leta 2012 je bilo v EU uvoženih skoraj 90 % nafte, 66 % plina in 42 % fosilnih goriv, za kar vsak dan plačamo več kot 1 milijardo evrov.  

    • celotno sporočilo bo po 13. uri objavljeno na tej spletni strani.
    • dodatne informacije bodo po 13. uri objavljene na tej spletni strani.

    26. 5. 2014 - Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso se je zahvalil vsem evropskim državljanom, ki so uveljavili svojo demokratično pravico in včeraj odšli na volišča, da bi izbrali predstavnike v Evropskem parlamentu.

    V izjavi je povedal, da se rezultati med državami članicami znatno razlikujejo, kar odraža pestrost vseevropske politične debate, ki so jo zaznamovali različni nacionalni programi. Poudaril je, da je treba pri oceni rezultatov upoštevati dejstvo, da so bile te volitve izpeljane po največji finančni, gospodarski in socialni krizi v zadnjih desetletjih. V izjavi je še izrazil prepričanje, da bo velika večina novo izvoljenih članov Evropskega parlamenta kos izzivom ohranitve povezane in odprte Evropske unije ter da bo izkoristila enkratno priložnost, da evropskih državljanom zagotovi vidne koristi. 

    Več:

    20. 5. 2014 - Evropska komisija je pred začetkom poletne počitniške sezone, ko bo več milijonov Evropejcev odšlo na dopust, pripravila nekaj koristnih nasvetov za brezskrbno poletje.

    Če se sprašujete, kdo bo kril stroške morebitnega zdravljenja ob nesreči v tujini ali vas zanima, če lahko s seboj vzamete hišnega ljubljenčka, se pozanimajte o svojih potrošniških pravicah. Evropski potrošniški centri v državah članicah vam lahko pomagajo pri reševanju čezmejnih sporov s trgovci oz. ponudniki storitev.

    Več:

    16. 5. 2014 - Evropska komisija je pred petim krogom pogajanj o sklenitvi trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP) med EU in ZDA objavila pogajalska stališča na petih dodatnih pomembnih področjih. Predlagala je izboljšanje skladnosti obstoječih pravil obeh strani ali prizadevanja za njihovo oblikovanje v prihodnje na področju kemikalij, kozmetičnih izdelkov, farmacevtskih izdelkov, motornih vozil ter tekstila in oblačil.

    Za vsako področje se osredotoča na vprašanja, kako se izogniti nepotrebnemu podvajanju testiranja izdelkov ali pregledov rastlin, kako priznati ali zbližati obstoječa pravila ter kako uskladiti postopke za odobritev ali registracijo novih izdelkov.

    Peti krog pogajanj se bo v Washingtonu začel v ponedeljek, 19. maja.

    Več:

    29. 4. 2014 - Obdnevu Evrope Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji tudi letos za vas pripravlja pester brezplačen program. Posebno pozornostposvečamomladim, ki vstopajo na študijsko, poklicno ali podjetniško pot.

    Kot kažipot po priložnostih, ki  jih ponuja EU v Hiši EU na Bregu 14 v Ljubljani ponujamo 37 različnih aktivnosti in spodbud, ki se bodo zvrstile v Tednu Evrope med 5. in 9. majem in udeležence nagovarjale k aktivni  participaciji, prostovoljstvu, mobilnosti,študiju, praksi in zaposlitvi v EU.   

    Med drugim bomo ponudili napotke, kako svojo izobrazbo  in kompetence  učinkovito predstaviti delodajalcem in izobraževalnim ustanovam, predstavili izbirne postopke in priložnostiza zaposlitev v institucijah EU in možnosti, ki jih mladim ponujajo programi Erasmus+, Mladi  v akciji Erasmus za mlade podjetnike, Eures, Europass in Evropski  socialni sklad

    Govorili bomo tudi o priložnostih  na spletu in družbenih omrežjih, a hkrati opozorili na pasti in varnorabo interneta. Udeležence bomo seznanili z možnostmi  reševanja čezmejnih  potrošniških sporov pri spletnem ali klasičnem nakupovanju v drugih državah EU.   

    Med predavanji in delavnicami se bodo obiskovalci lahko ustavili na naši informativni stojnici, preverili svoje znanje o priložnostih EU ob kolesu sreče, ali pa si preprosto odpočili v Evropski  knjižnici pod krošnjami in v miru prelistali knjigo ali dve.  

    Veselimo se obiska ter energije učencev, dijakov  in študentov kot tudi smeha najmlajših, ki jim v Tednu Evrope omogočamo brezplačen ogled lutkovne igrice Kako  najti zvezdo, zgodbo o tem, da ima vsakdo  med nami  lastno pot, zato mora vsak poiskati svojo zvezdo. Pohitite, ostaja samo še nekaj prostih mest v torkovem terminu.   

    Teden Evrope začenjamo v ponedeljek, 5. maja ob 11. uri, s pogovorom o priložnostih, ki jih imajo mladi v EU in predstavitvijo programa Tedna Evrope. Sodelujejo:   

    • Nataša  Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji,  
    • Alenka  Flander, direktorica centra Cmepius   
    • Janez  Škulj, direktor Zavoda MOVIT   
    • Valerija  Okorn, EURES  
    • Vera  Nunić, Erasmus za mlade podjetnike, Tehnološki park Ljubljana  
    • Rok  Liković, predsednik ŠOU v Ljubljani  
    • Klemen  Peran, predsednik Dijaške organizacije Slovenije   

    Ker bosta z nami predstavnika študentov in dijakov, se veselimo razprave o tem, kako mladim, priložnosti EU, ki so na voljo, čim bolj približati in obenem ustvarjati nove možnosti in poti zanje.   

    Celoten program Tedna Evrope najdete  tukaj pdf - 5 MB [5 MB] .

    ***

    Raznolik program v Tednu Evrope obiskovalcem širom Slovenije ponujajo tudi informacijske točke Europe Direct. Izpostavljamo zgolj nekaj dogodkov: 

    V Črnomlju bodo 8. maja po projekciji evropskega filma Sneg na Kilimandžaru obiskovalce pogostitili z belokranjsko pogačo, ki je kot zajamčena tradicionalna posebnost registrirana pri Evropski komisiji. 

    Aktivisti informacijske točke Europe Direct Maribor se bodo 9. maja podali na mariborske ulice in mimoidoče povprašali o njihov mnenju o stanju v Evropski uniji. Zbrana mnenja bodo zbrali v poročilo in ga javno objavili. 

    V Brežicah bodo predšolski in šoloobvezni otroci 10. maja lahko izdelovali zastave držav članic EU, poslušali in peli otroške pesmi ter se pomerili v kvizu. Na sobotnem živžavu bosta sodelovali prostovoljki Evropske prostovoljne službe iz Španije in Francije. 

    Vse točke Europe Direct bodo državljane tudi informirale o uspešnih primerih črpanja sredstev EU v Sloveniji. V skupnem projektu so pripravile kviz in promocijski film, ki osvetljuje 10 let članstva Slovenije v EU. 

    Celoten program Tedna Evrope po Sloveniji najdete tukaj msw8 - 102 KB [102 KB] .

    23. 4. 2014 - 24. aprila bo v Ljubljani potekal javni posvetVizija razvoja digitalne družbe, na katerem bo sodeloval tudi Zoran Stančič, namestnik generalnega direktorja Generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo.

    Posvet je organiziran v okviru dogodka Going Local – Slovenija 2014, ki ga za vključitev zainteresirane javnosti v razpravo o strateških izhodiščih, ciljih in smereh razvoja informacijske družbe pripravljata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Slovenski internetni forum.

    Več informacij: http://www.mizs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8685/abe3295e0fb81e732e27f3ffde0f67bd/

    14. 4. 2014 - Evropska komisija je danes prvič objavila preglednico dosežkov na področju prometa v EU. V njej primerja dosežke držav članic v 22 kategorijah, povezanih s prometom, med drugim infrastrukturo, varnostjo, vplivom na okolje, logistiko ter prenosom in kršenjem zakonodaje EU.

    Za večino teh kategorij izpostavlja pet držav z najboljšimi in najslabšimi rezultati. Nizozemska in Nemčija sta na vrhu lestvice z najboljšimi rezultati v 11 kategorijah, na dno lestvice pa sta se uvrstili Bolgarija in Poljska z najslabšimi rezultati v 9 kategorijah. Slovenija se štirikrat pojavi tako med najboljšimi kot najslabšimi petimi državami, s čimer se uvršča v povprečje EU.  

    Namen te prometne preglednice dosežkov v EU je na enostaven način predstaviti raznolikost dosežkov držav članic na področju prometa v Evropi ter pomagati državam članicam pri ugotavljanju slabosti in opredelitvi prednostnih naložb ter politik.  

    3. 4. 2014 - Jutri, 4. aprila 2014, bo na delovnem obisku v Sloveniji evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Udeležil se bo mednarodnega sejma trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Greenv Gornji Radgoni in sodeloval na javnem posvetu Več Evrope – več Slovenije "Zeleno gospodarstvo v Sloveniji in Evropski uniji: si ga lahko (ne)privoščimo?"

    Del programa, ki je odprt za medije: 

    13:45 – 14:30

    Evropski komisar za okolje Janez Potočnik si bo ogledal sejem Green in se pogovarjal z razstavljalci.  

    (Sejem Green, Gornja Radgona)

    14:30          

    Fototermin: evropski komisar za okolje Janez Potočnik in minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan bosta podelila nagrade zmagovalcem Eko relija

    (prizorišče pred upravno stavbo Pomurskega sejma) 

    15:00 – 17:00 

    Evropski komisar za okolje Janez Potočnik bo sodeloval na javnem posvetu Več Evrope – več Slovenije "Zeleno gospodarstvo v Sloveniji in Evropski uniji: si ga lahko (ne)privoščimo?"  

    (Sejem Green, dvorana 2) 

    Sodelujoči:

    • Janez Potočnik, evropski komisar za okolje,
    • Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje,
    • Andreja Kert, državna sekretarka, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
    • Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora skupine Jelovica,
    • Sabina Koleša, generalna direktorica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
    • Renata Karba, Umanotera. 

    Posvet bo povezovala Violeta Bulc. 

    Javni posvet bo mogoče neposredno spremljati prek spletnega video prenosa

    Več informacij: www.eu-si.info.

    Posvet je del projekta Več Evrope – več Slovenije in partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado RS ter Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin. 

    17:00 – 17:15     

    Izjava za medije evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika in ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana

    (Sejem Green, dvorana 2) 

    Video sporočilo evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika ob odprtju sejma Green

    Kontakt: Nataša Šip, Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji, tel.: 051 610 403, e-naslov: natasa.sip@ec.europa.eu

    2. 4. 2014 - Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je obvestil predsednika Evropskega parlamenta in predsedstvo Sveta EU, da se je za kandidaturo na volitvah v Evropski parlament odločilo sedem evropskih komisarjev, od tega jih bo šest v kampanji aktivno sodelovalo:Reding, Tajani, Šefčovič, Rehn, Lewandowski in Mimica.

    Vseh šest bo izkoristilot.i. volilni dopust, ki bo trajal od 19. aprila do 25. maja, z izjemo podpredsednika Ollija Rehna, ki bo dopust začel že 7. aprila. Vsi komisarji bodo svoje redne naloge znova prevzeli 26. maja, če pa bodo izvoljeni, bodo morali do konca junija odstopiti s položaja v Komisiji. Kot je določeno v kodeksu ravnanja komisarjev, je volilni dopust neplačan in v tem času komisarji za kampanjo ne smejo uporabljati materialnih virov ali uslužbencev Komisije. 

    Predsednik Barroso je tudi odločil, kdo bo začasno prevzel zadolžitve odsotnih komisarjev. Sam bo prevzel potrfelj podpredsednika Šefčoviča, pristojnega za medinstitucionalne odnose in administrativne zadeve. Podpredsednik Kallas bo nadomestil podpredsednika Rehna, zadolženega za ekonomske in monetarne zadeve ter evro. Komisar Piebalgs bo prevzel odgovornost za delovno področje komisarja Lewandowskega, to je finančno načrtovanje in proračun. Področje podpredsednice Reding, zadolžene za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo bo prevzel komisar Hahn. Komisar Barnier bo prevzel odgovornost za portfelj podpredsednika Tajanija, pristojnega za industrijo in podjetništvo. Za varstvo potrošnikov, ki ga je pokrival komisar Mimica, bo odgovoren komisar Andor. 

    Kodeks ravnanja komisarjev omogoča, da komisar kandidira v kampanji, vendar v njej ni aktiven. Za to možnost se je odločil komisar za trgovino Karel De Gucht, ki bo še naprej opravljal naloge komisarja in se bo, če bo izvoljen, svojemu sedežu v Evropskem parlamentu odpovedal. 

    Več:

    25. 3. 2014 - Evropska komisija je razglasila Ljubljano za dobitnico nagrade Evropskega tedna mobilnosti. Dobitnik nagrade za načrt trajnostne mobilnosti v mestih pa je postal španski Rivas Vaciamadrid.

    Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za promet in komisar za okolje Janez Potočnik sta včeraj zmagovalnima mestoma podelila nagradi na skupni podelitvi v Bruslju.

    Ljubljana je potrdila svojo predanost kampanji evropskega tedna mobilnosti z vzpostavitvijo obsežnega programa dejavnosti in dogodkov, ki spodbujajo trajnostne načine prevoza, ter z uvedbo trajnih ukrepov v korist uporabe javnega prevoza, kolesarjenja in pešačenja. S stalnim osredotočanjem na temo leta 2013, ki je bila „Vaš korak za čistejši zrak“, je uspešno angažirala široko paleto deležnikov, vključno z raziskovalnimi centri, šolami, vrtci ter športnimi združenji in združenji državljanov. Z razširitvijo obstoječih meritev hrupa in kakovosti zraka je Ljubljana dobila boljši pregled nad učinkom motoriziranega prometa na javno zdravje in kakovost življenja. Mesto je izrabilo tudi priložnost za izvajanje raziskav o potovalnih navadah in zbiranje podatkov o uporabi koles. Na dan brez avtomobila je bil v Ljubljani omejen dostop z avtomobilom na Slovensko cesto, eno največjih in s prometom najbolj obremenjenih cest v mestu. To območje bo zdaj postopoma preoblikovano v območje za pešce. 

    Nagrada Evropskega tedna mobilnosti se podeli lokalnim organom, ki najbolj dejavno spodbujajo trajnostne načine prevoza in uvajajo nove ukrepe za pospešitev prehoda na trajnostni mestni promet. Zmagovalno mesto bo v sodelovanju s profesionalno produkcijsko hišo posnelo triminutni promocijski video s poudarkom na dosežkih mesta. Skupaj z drugimi finalisti in mesti, ki so prišla v ožji izbor za finaliste, bo zmagovalno mesto tudi promovirano kot primer dobre prakse. Za nagrado evropskega tedna mobilnosti se je leta 2013 potegovalo 30 mest iz 12 držav. 

    Več:

    20. 3. 2014 Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, se bo jutri, 21. marca 2014, udeležila 101. seje Odbora za zadeve Evropske unije.

    Sodelovala bo pri četrti točki dnevnega reda, namenjeni rezultatom poglobljenih pregledov v zvezi s preprečevanjem in odpravljanjem makroekonomskih neravnotežij v Sloveniji.

    (Državni zbor, velika dvorana /T, Šubičeva 4, Ljubljana, začetek seje ob 09.00)

    19. 3. 2014 - Pozitiven odziv Evropske komisije na prvo uspešno evropsko državljansko pobudo.

    Organizatorji državljanske pobude Right2Water so Komisijo pozvali, naj zagotovi, da bodo vsi državljani Evropske unije imeli pravico dostopa do vodeinsanitarnih storitev, naj izključi oskrbo z vodoinupravljanje vodnih virov iz pravil notranjega trga in liberalizacije ter okrepi prizadevanja za dosego univerzalnega dostopa do vode in sanitarnih storitev po vsem svetu. 

    V odzivu na pomisleke državljanov se je Komisija danes zavezala k novim ukrepom na tem področju. Zavzemala se bo za polno izvajanje evropske zakonodaje o vodah v državah članicah ter javnost obveščala in osveščala o številnih vprašanjih, povezanih z vodo. Začela bo javno posvetovanje o direktivi o pitni vodi, da oceni potrebne izboljšave, ter preučila zamisel o primerjalnem sistemu kakovosti vode. Spodbujala bo inovativne pristope za razvojno pomoč in izmenjavo dobrih praks med državami članicami. Prav tako bo zagovarjala splošen dostop do varne pitne vode in sanitarnih storitev kot prednostno področje prihodnjega trajnostnega razvoja. Države članice Evropska komisija poziva, da v okviru možnosti upoštevajo pomisleke državljanov ter okrepijo prizadevanja za zagotovitev varne, čiste in cenovno dostopne vode za vse, saj so odločitve o rabi vode trdno v rokah javnih organov držav članic. V skladu z evropsko zakonodajo bo Komisija ostala nevtralna glede nacionalnih odločitev o lastništvu podjetij za oskrbo z vodo, prav tako pa se bo v mednarodnih trgovinskih pogajanjih še naprej zavzemala za spoštovanje odločitev glede rabe vode na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. 

    Na svetovni ravni EU in njene države članice trenutno zagotavljajo skoraj 1,5 milijarde evrov na leto za programe, namenjene oskrbi z vodo, urejanju sanitarnih razmer in izboljšanju higiene (WASH) v državah v razvoju, kar pomeni, da je Evropska unija največja posamična donatorica na svetu na tem področju. 

    Evropska državljanska pobuda je z aprilom 2012 postala močno orodje v rokah državljanov za sodelovanje pri oblikovanju politike EU. Milijonu državljanov iz najmanj četrtine držav članic Evropske unije omogoča, da Komisijo pozove k ukrepanju na področjih njene pristojnosti. Za prvo uspešno državljansko pobudo, Right2Water, je bilo zbranih 1,68 milijona podpisov, mejni prag je bil presežen v 13 državah članicah – oboje daleč nad zakonsko predpisano spodnjo mejo. Skupno je do zdaj več kot 5 milijonov državljanov Evropske unije podpisalo več kot 20 različnih pobud

    Več:

    12. 3. 2014 -  Evropski komisar za okolje Janez Potočnik ne bo kandidiral za poslanca v EP

    Izjava evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika glede kandidature na letošnjih volitvah v Evropski parlament

     

    7. 3. 2014 - Predsedniki vlad in držav Evropske unije so podprli predlog Evropske komisije o pomoči Ukrajini v višini 11 milijard evrov.Predsednik komisije José Manuel Barroso je ob tem povedal, da si Evropa prizadeva storiti vse, kar je v njeni moči za razplet, ki bo upošteval voljo ukrajinskega ljudstva. "Naša prednostna naloga je doseči dogovor za mirno rešitev sedanjih razmer," je dejal Barroso.

    Več informacij o Podpornem paketu za Ukrajino najdete tukaj pdf - 799 KB [799 KB] .

     

     

    26. 2. 2014 - Evropski poslanci so danes na zasedanju v Strasbourgu potrdili revizijo direktive o tobačnih izdelkih, ki ureja proizvodnjo, predstavitev in prodajo tobačnih in povezanih izdelkov v EU.

    Današnja potrditev je eden od zadnjih korakov pred uveljavitvijo novih in usklajenih pravil o tobaku in povezanih izdelkih v EU. Nova pravila naj bi zagotovila, da bodo tobačni izdelki imeli okus in videz tobaka, s čimer naj bi se zmanjšalo število novih kadilcev v EU, zlasti med mladostniki. Bistvene elemente predloga sestavljajo prepoved dodajanja okusov ter slikovno in besedilno opozorilo. Opozorili se morata nahajati na obeh straneh zavojčka cigaret in tobaka za zvijanje. 

    Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov Tonio Borg je povedal: "Potrditev s strani Parlamenta je še toliko pomembnejša, če upoštevamo uničujoče posledice tobaka za zdravje državljanov EU, ki vsako leto povzroči 700.000 prezgodnjih smrti. Kadilci povprečno živijo 14 let manj, mnoga leta pa preživijo v slabe zdravstvenem stanju". 

    Več:

    20. 2. 2014 - Evropska komisija v današnjem rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU.

    Odločitve, ki se nanašajo na več področij, naj bi zagotovile, da se zakonodaja EU ustrezno uporablja v korist državljanov in podjetij.Komisija je danes sprejela 121 sklepov, od tega 18 obrazloženih mnenj, 8 zadev pa je predložila Sodišču Evropske unije.

    Za Slovenijo je Komisija izdala obrazloženo mnenje, ker v nacionalno zakonodajo ni prenesla pravil EU o minimalnih pravicah do starševskega dopusta. Rok za prenos spremenjene direktive o starševskem dopustu (2010/18/EU) je bil 8. marec 2013. Direktiva vsakemu od staršev daje pravico do vsaj štirih mesecev dopusta po rojstvu ali posvojitvi otroka, kar je mesec več glede na prejšnja pravila EU. Pravila omogočajo očetom, da vzamejo starševski dopust, vendar pa je določitev njihovega prihodka prepuščena državam članicam in/ali nacionalnim socialnim partnerjem. Vseh ostalih 27 držav članic EU je direktivo že preneslo v nacionalno zakonodajo. Ker Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, slovenski starši niso deležni enakega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem kot ostali Evropejci. Današnji opomin predstavlja drugo fazo postopka za ugotavljanje kršitev.  

    SKLEPE VSEH KRŠITEV V FEBRUARSKEM SVEŽNJU lahko najdete tukaj

    Pravni postopek  

    Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

    Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije ("uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU ("obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.  

    Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.  

    Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU. 

    12. 2. 2014 - Evropska komisija je danes predstavila ključno reformo o načinu upravljanja interneta. Med ukrepe spadajo določitev jasne časovnice za globalizacijo ICANN in funkcij IANA, okrepitev globalnega foruma za upravljanje interneta, vzpostavitev globalnega observatorija internetne politike ter pregled konfliktov nacionalnih zakonodaj ali sodnih pristojnosti.

    Komisija se prav tako zavzema za boljšo stabilnost, varnost in odpornost interneta ter več preglednosti, odgovornosti in vključevanja pri njegovem upravljanju. Današnje sporočilo je temelj za skupni evropski pristop pri pogajanjih na svetovni ravni, ki bodo letos potekala z drugimi partnerji. 

    Upravljanje interneta označuje globalno ureditev za organizacijo virov in funkcij interneta. Njegov namen je omogočiti pravilno delovanje interneta, kar pomeni, da so spletne strani lahko dostopne kjerkoli na svetu ali da tehnični sistemi delujejo med sabo ne glede na njihovo lokacijo. 

    Več:

    5. 2. 2014 - Dijakinja Mateja Drev iz Prve gimnazije Maribor je slovenska zmagovalka vseevropskega tekmovanja mladih prevajalcev Juvenes Translatores za leto 2013. Čestitamo! 

    Sošolka Anja je o njej povedala: "Odkar se spomnim, Matejino zanimanje za angleščino izstopa. Vsako leto obišče jezikovno šolo v Angliji, kjer svoje znanje še izpopolnjuje in nadgrajuje. Zelo rada tudi riše in slika, zanima se za fotografijo in film, pri tem pa ji (zmerom) uspe ostati lepa in uglajena. Številnim hobijem navkljub pa Mateja vedno znova najde čas za kakšno dobro knjigo. Morda sta ravno branje angleških knjig in njena natančnost prispevala k zmagi na tekmovanju iz prevajanja."

    Na prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, ki ga Evropska komisija prireja od leta 2007, je sodelovalo več kot 3.000 najstnikov iz 750 srednjih šol po EU, njihove prevode pa so ocenili prevajalci Komisije. Srednješolci so na preizkusu, ki je potekal 28. novembra lani, lahko izbirali med več sto možnimi kombinacijami 24 uradnih jezikov Evropske unije. Zmagovalci, po eden iz vsake države članice, bodo 8. aprila povabljeni na slovesnost v Bruslju, kjer jim bo evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou podelila priznanja. 

    Namen tekmovanja Juvenes Translatores je spodbujati učenje tujih jezikov v šolah in mlade navduševati zaprevajalski poklic. Sodelujejo lahko 17-letni srednješolci, tekmovanje pa istočasno poteka na vseh izbranih šolah po Evropski uniji. Iz Slovenije je sodelovalo osem izžrebanih šol. 

    Več:

    29.1.2014 - Evropska komisija je danes predlagala nove predpise, s katerimi želi povečati odpornost bančnega sektorja EU in zagotoviti, da bodo banke še naprej financirale gospodarsko dejavnost in rast.

    Največje in najbolj kompleksne banke se ne bodo več smele ukvarjati s tvegano dejavnostjo trgovanja za lastni račun in bodo morale na zahtevo nadzornikov ločiti potencialno tvegane trgovalne dejavnosti od dejavnosti sprejemanja depozitov, če bi opravljanje trgovalnih dejavnosti ogrožalo finančno stabilnost. Komisija je danes sprejela tudi ukrepe za povečanje preglednosti nekaterih poslov v bančnem sistemu v senci, ki dopolnjujejo že sprejete splošne reforme za krepitev finančnega sistema EU. 

    Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je ob današnji predstavitvi predlaganih ukrepov povedal, da bodo ti okrepili finančno stabilnost in zagotovili, da davkoplačevalci ne bodo plačevali za napake bank. "S predlogi se vzpostavlja skupen okvir na ravni EU, ki je potreben zaradi zagotavljanja, da različne nacionalne rešitve ne ogrožajo trdnosti bančne unije ali delovanja enotnega trga," je dejal evropski komisar. 

    Evropska unija in njene države članice si od začetka finančne krize prizadevajo za temeljito prenovo predpisov na področju bančništva in nadzora nad bankami. EU je tako že sprejela nova pravila glede kapitalskih zahtev za banke ter glede sanacije in reševanja bank. Vzpostavljena je bila bančna unija. Danes je Komisija k tem prizadevanjem dodala ukrepe za majhno število največjih bank, ki bi lahko bile prevelike, da bi dopustili njihov propad, predrage, da bi jih sanirali, in preveč kompleksne, da bi jih reševali. 

    Več:

    22. 1. 2014 - Evropska komisija je predlagala ambiciozen, a realen okvir za podnebne in energetske politike po letu 2020, skupaj s cilji, ki bi jih dosegli do leta 2030.

    Cilj svežnja predlogov je nadaljevati napredek v smeri nizkoogljičnega gospodarstva in zagotoviti konkurenčen ter varen energetski sistem, ki bo omogočal cenovno dostopno energijo za gospodinjstva in industrijo, povečeval zanesljivost oskrbe z energijo v EU, zmanjšal odvisnost od uvoza energije, zagotavljal varnost za vlagatelje in ustvarjal nove priložnosti za rast in delovna mesta

    Predsednik Evropske komisije José manuel Barroso je podnebno-energetski paket pospremil z besedami: "Podnebni ukrepi so ključnega pomena za prihodnost našega planeta, medtem ko je resnično evropska energetska politika ključnega pomena za našo konkurenčnost. Današnji sveženj dokazuje, da si ti dve področji ne nasprotujeta, temveč se medsebojno krepita." 

    Glavna, zavezujoča cilja okvirja podnebno-energetskih politik do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 % (glede na leto 1990) in povečanje obnovljivih virov energije na 27 %. Sveženj vključuje tudi zakonodajni predlog za izboljšanje sistema trgovanja z izpusti in smernice za pridobivanje plina iz skrilavcev. Komisija je danes predstavila tudi študijo gibanja maloprodajnih in veleprodajnih cen plina in električne energije v zadnjih letih v državah članicah EU. 

    Z minimalnimi načeli za pridobivanje plina iz skrilavca želi Evropska komisija zagotoviti ustrezno zaščito okolja in podnebja. Prav tako želi ustvariti temelje za konkurenčne pogoje v industriji in vzpostaviti jasnejši okvir za investitorje. Medtem, ko je konvencionalni zemeljski plin ujet v podzemnih rezervoarjih, je plin iz skrilavca ujet v skalah, ki jih je potrebno razlomiti, da se ujeti plin sprosti. Za pridobivanje plina iz skrilavca se uporablja posebna tehnika hidravličnega lomljenja. Večina zakonodaje EU na tem področju je nastala še pred uporabo hidravličnega lomljenja in zato nekateri okoljski vidiki do sedaj niso bili ustrezno obravnavani. 

    O danes predstavljenih predlogih bodo voditelji držav članic EU razpravljali na vrhu EU 20. in 21. marca. Dogovor, ki ga bodo dosegli, bo predstavljal pogajalsko stališče EU za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu. 

    Več:

    15. 1. 2014 - Evropska komisija je sprejela nove smernice o pogojih, pod katerimi lahko države članice EU malim in srednje velikim podjetjem ter podjetjem s srednjo tržno vrednostjo omogočijo lažji dostop do financiranja.

    Nekatera podjetja, zlasti inovativna in v rast usmerjena podjetja, imajo v zgodnji razvojni fazi težave z dostopom do financiranja, ne glede na poslovni potencial. Z državno pomočjo se lahko te težave premostijo tako, da se s skrbno oblikovanimi finančnimi instrumenti in fiskalnimi ukrepi pritegne svež kapital v nova podjetja, ne da bi bilo treba nadomestiti obstoječe načine financiranja.  

    Smernice so del strategije Komisije za posodobitev državnih pomoči, katere namen je pospešitev rastina enotnem trgu. Za dosego teh ciljev Komisija spodbuja učinkovite ukrepe pomoči, nadzor pa usmerja v primere z največjim učinkom na konkurenco. Smernice bodo začele veljati 1. julija 2014.  

    Več:

    7. 1. 2014 - Evropska komisija je sprejela sveženj standardov, s katerimi namerava izboljšati sodelovanje z javnimi organi, sindikati, delodajalci, nevladnimi organizacijami in drugimi partnerji pri upravljanju projektov, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Namen standardov je zagotoviti učinkovito porabo denarja z boljšim načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem financiranih projektov. 

    V skladu z novimi standardi, združenimi v Evropskem kodeksu ravnanja na načelu partnerstva, morajo države članice izboljšati sodelovanje med projektnimi partnerji in organi, pristojnimi za porabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z boljšo izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in dobrih praks naj bi tako zagotovile učinkovito porabo denarja v programskem obdobju 2014–2020. Evropski kodeks od držav članic zlasti zahteva preglednost pri izboru partnerjev za člane odborov za spremljanje programov, ustrezno obveščenost partnerjev, njihovo učinkovito vključenost v vse faze procesov, podporo pri izboljšanju njihovih kompetenc ter oblikovanje platform za vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks. Komisija je nova pravila sprejela v obliki uredbe, kar pomeni, da so za države članice pravno zavezujoča in se neposredno uporabljajo. Vendar pa državam članicam puščajo precej možnosti pri izvedbi praktičnih vidikov. 

    Evropske strukturne in investicijske sklade sestavljajo Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. 

    Več:

    19. 12. 2013 - Evropska komisija je objavila razpis za nagrade Natura 2000, ki jih bo podelila za najboljše prakse pri ohranjanju narave v Evropi. Nove nagrade naj bi povečale osveščenost ljudi o projektu Natura 2000 in izkazale priznanje za odličnost pri številnih dejavnostih.

    Vsako leto bo podeljenih pet nagrad na različnih področjih. K oddaji prijav so vabljeni vsi, ki so neposredno vključeni v projekt Natura 2000, tj. javni in lokalni organi, podjetja, NVO, lastniki zemljišč, izobraževalne ustanove in posamezniki. Rok za oddajo prijav je 18. februar 2014. Dobitniki nagrad Natura 2000 bodo objavljeni maja 2014, nagrade pa bodo podeljene na slavnostni prireditvi v Bruslju. 

    Natura 2000 je mreža zaščitenih območij z dragoceno biotsko raznovrstnostjo, ki pokrivajo okrog 20 % ozemlja EU. V Sloveniji imamo določenih 354 območij Nature 2000, ki zajemajo 37 % površine države, od tega 70,7 % predstavljajo gozdovi. Poleg zaščite narave za prihodnje rodove mreža zagotavlja številne družbene in gospodarske koristi. Nedavna raziskava Eurobarometer je pokazala, da se ljudje močno zavzemajo za ohranjanje narave, vendar le redki poznajo projekt Natura 2000.

    Več:

     

    18. 12. 2013 - Evropska komisija je v petih ločenih sklepih odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank. Komisija je odobrila načrta prestrukturiranj Nove Ljubljanske banke d. d. (NLB) in Nove kreditne banke Maribor d. d. (NKBM), ker bosta omogočila dolgoročno zmožnost poslovanja brez nedovoljenega izkrivljanja konkurence. Prav tako je odobrila pomoč za nadzorovano prenehanje poslovanja Factor banke d. d. in Probanke d. d., zlasti ker se bosta banki popolnoma umaknili s trga in bo izkrivljanje konkurence zaradi pomoči minimalizirano. Poleg tega je Komisija zaradi finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za reševanje Abanke Vipa d. d. Končno odločitev bo sprejela po oceni načrta prestrukturiranja Abanke, ki naj bi ga Slovenija predložila v naslednjih dveh mesecih.

    Več:

    11. 12. 2013 - Evropska komisija je objavila prve razpise za projekte v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Prvič doslej je objavila prednostna področja financiranja za dve leti vnaprej, kar raziskovalcem in podjetjem prinaša več gotovosti glede usmeritve raziskovalne politike EU.

    Zgolj za leto 2014 je razpisanih okoli 7,8 milijarde evrov, pri čemer je financiranje usmerjeno v tri glavne stebre programa Obzorje 2020. V okviru odlične znanosti bo vrhunskim raziskovalcem na voljo približno 3 milijarde evrov, med drugim 800 milijonov evrov za štipendije iz programaMarie Skłodowska-Curie za mlade raziskovalce. Steber vodilni položaj v industriji razpolaga z 1,8 milijarde evri sredstev v podporo evropski industriji na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne proizvodnje, robotike, biotehnologije in vesolja. Tretji steber družbeni izzivi bo z 2,8 milijarde evrov sredstev namenjen financiranju inovativnih projektov, med drugim na področju zdravja, kmetijstva,  energetike, prometa, podnebnih sprememb in okolja. 

    Program Obzorje 2020 je doslej največji okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki v sedmih letih (2014–2020) razpolaga z 80 milijardami evrov proračunskih sredstev. Na večino razpisanih sredstev za leto 2014 se je od danes že mogoče prijaviti, drugi razpisi bodo sledili med letom. Ločeni razpisi bodo objavljeni še v okviru posameznih partnerstev z industrijo in državami članicami, tako da bo celotni proračun za leto 2014 znašal približno 9,3 milijarde evrov, leta 2015 pa se bo povečal na okoli 9,9 milijarde evrov. Možnosti financiranja v okviru programa Obzorje 2020 so navedene v delovnih programih, objavljenih na spletnem portalu EU za financiranje raziskav. 

    Več:

    5. 12. 2013 - Evropska komisija je predstavila napredek, ki je bil dosežen v 12 mesecih od predstavitve akcijskega načrta za boj proti izogibanju davkom. Zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davka se v EU vsako leto izgubi več milijard javnega denarja.

    Posledično imajo države članice manj prihodkov, podjetja, ki davke plačujejo redno, pa se znajdejo v slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi s podjetji, ki se davkom izognejo. Večje breme nosijo tudi državljani v vlogi davkoplačevalcev. Gre za večplasten problem, ki zahteva rešitve na nacionalni, mednarodni in EU ravni. 

    Junija je Evropska komisija sprejela predlog za razširitev avtomatične izmenjave informacij med davčnimi organi EU, novembra pa nov predlog direktive o matičnih in odvisnih družbah. Začela je pogajanja z nekaterimi evropskimi državami, ki niso članice EU, da doseže večjo davčno preglednost. Med drugim je oblikovala platformo za dobro davčno upravljanje in začela razpravo o digitalnem obdavčenju. Poleg tega je z državami članicami dosegla dogovor o uvedbi novih instrumentov proti davčnim goljufijam in predlagala nov standardni obrazec za DDV za podjetja v Evropi. Izdala je tudi novo poročilo o davčni luknji v EU, ki je po njeni oceni leta 2011 znašala 193 milijard evrov. Prav tako je še naprej nadzirala državne pomoči in sprejela več zakonodajnih ukrepov za povečanje preglednosti poslovanja bank, investicijskih skladov in podjetij. 

    O konkretnih ukrepih za boj proti izogibanju davkom po svetu so se na mednarodni ravni dogovorili voditelji držav G20. Predvsem so bili soglasni glede avtomatične izmenjave informacij, ki naj bi postala osnova sodelovanja med davčnimi organi, ter potrdili akcijski načrt OECD glede zmanjševanja davčne osnove in preusmeritve dobička. Oba predloga sta v skladu s politiko EU proti izogibanju davkom. 

    Več:

    27. 11. 2013 - Evropska komisija je predstavila sveženj zakonodajnih predlogov za zagotovitev pravice do poštenega sojenja za vse državljane v EU.

    Namen predlogov je zajamčiti spoštovanje domneve nedolžnosti in pravice do navzočnosti na sojenju, zaščititi otroke v kazenskem postopku ter osumljenim in obdolženim osebam omogočiti dostop do brezplačne pravne pomoč v začetnih fazah postopka.  

    Sveženj zajema pet predlogov. Direktiva o krepitvi domneve nedolžnosti in pravice do navzočnosti na sojenju v kazenskem postopku bo okrepila domnevo nedolžnosti do pravnomočne obsodbe ter zajamčila pravico do molka in navzočnosti osumljencev na sojenju. Po Direktivi o posebnih jamstvih za otroke, osumljene ali obdolžene kaznivega dejanja bodo imeli otroci obvezen dostop do odvetnika na vseh stopnjah postopka, prav tako pa jim direktiva zagotavlja obveščenost o njihovih pravicah, pomoč staršev, zdravniški pregled in druge pravice. Direktiva o pravici do brezplačne pravne pomoči za državljane, ki so osumljeni ali obdolženi kaznivega dejanja, ter za osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje bo omogočala osumljencem dostop do brezplačne pravne pomoči v zgodnjih fazah kazenskega postopka.  

    Zakonodajne predloge dopolnjujeta Priporočilo o procesnih jamstvih za ranljive osebe, osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku in Priporočilo o pravici do brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku. V njih Komisija poziva k izboljšanju pravic ranljivih oseb in določa skupna merila, ki jih bo treba upoštevati pri oceni upravičenosti osumljenca ali obdolženca do brezplačne pravne pomoči.  

    Danes predstavljeni zakonodajni predlogi dopolnjujejo sklop treh povezanih evropskih aktov iz leta 2010, in sicer o pravici do tolmačenja in prevajanja, pravici do obveščenosti ter pravici do dostopa do odvetnika.

    Več: 

    19. 11. 2013 - Evropski parlament je potrdil večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje 2014–2020. S tem se je končalo dve leti in pol dolgo obdobje intenzivnih pogajanj. Komisija je svoj predlog predložila konec junija 2011. V prihodnjih tednih morajo finančni okvir EU potrditi še države članice.  

    Večletni finančni okvir EU 2014–2020 omogoča Evropski uniji, da nameni do 960 milijard evrovobveznostim (1,00 % BND EU) in 908,4 milijarde evrov plačilom (0,95 % BND EU). Instrumenti za nepredvidene okoliščine (npr. rezerva za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad in instrument prilagodljivosti) so izvzeti iz tega okvira. Proračunski okvir EU 2014–2020 je namenjen predvsem trajnostni rasti, novim delovnim mestom in konkurenčnosti v skladu z EU strategijo za rast Evropa 2020. Postavka za konkurenčnost za rast in zaposlovanje je tako za primerjavo povečana s trenutnih 91,5 milijarde evrov na 125,6 milijarde evrov.  

    Prihodnji večletni finančni okvir se osredotoča na dvanajst prednostnih nalog. Za ustvarjanje delovnih mest bodo na voljo znatna sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Finančni okvir predvideva nov program Erasmus+, ki bo mladim ponudil številne nove možnosti dodatnega izobraževanja. V podporo kinematografiji, avdiovizualnim storitvam in drugim kulturnim dejavnostim bodo na razpolago sredstva iz novega programa Ustvarjalna Evropa. Proračunski okvir vsebuje tudi nov program za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Mala in srednje velika podjetja bodo lahko pridobila sredstva iz novega programa COSME. Na področju investicij v infrastrukturo, zlasti v energetiko in digitalne storitve, bo ključno vlogo igral instrument za povezovanje Evrope. Dodatne možnosti financiranja za MSP ter raziskovalne in razvojen projekte bodo zagotavljali številni finančni instrumenti. Za razvoj nizkoogljičnega gospodarstva bo veliko sredstev namenjenih podnebnim projektom in politiki. Sredstva iz spremenjene skupne kmetijske politike bodo namenjena spopadanju z izzivi varnosti hrane, podnebnih sprememb in trajnostne rasti. Poleg tega bodo poenostavljenapravila financiranja olajšala dostop upravičencev do sredstev in zmanjšala možnosti napak. Prihodnji proračun predvideva tudi ukrepe za bolj odprto in varno Evropo. EU kot globalni akter bo še naprej podpirala revnejše predele sveta ter se zavzemala za preprečevanje kriz v svetu, ohranjanje miru in mednarodne varnosti. 

    Tiskovno konferenco v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, na kateri bo sodeloval tudi evropski komisar za proračun in finančno načrtovanjeJanusz Lewandowski, lahko spremljate  tukaj.   

    Več:

     

    15. 11. 2013 - Evropska komisija je danes predstavila obsežen sveženj dokumentov v zvezi s proračunskim nadzorom za 13 držav članic evrskega območja in 3 države članice zunaj območja evra. Komisija je tokrat prvič pripravila tudi mnenja o osnutkih proračunskih načrtov za države članice evrskega območja, saj jih morajo države članice od letos pošiljati Komisiji v oceno. Prav tako je danes ocenila izvajanje priporočil Sveta v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, potencialne kršitve meril v zvezi z dolgom in primanjkljajem v okviru Pakta za stabilnost in rast ter načrte nekaterih držav članic za strukturne reforme s proračunskim učinkom, opredeljenim v njihovih programih ekonomskega partnerstva.  

    Ključni element današnjega svežnja so mnenja Komisije o osnutkih proračunskih načrtov, ki dajejo državam članicam jasno sporočilo, ali so njihovi osnutki v skladu z obveznostmi iz Pakta za stabilnost in rast. Komisija je za sedem držav članic, med katerimi je tudi Slovenija, izdala mnenje o ukrepih v zvezi s priporočili Sveta z junija letos, ko so bili določeni tudi novi roki za odpravo presežnih primanjkljajev. Sveženj sestavljajo tudi poročila o programih ekonomskega partnerstva, v katerih Komisija analizira načrte za strukturne reforme s proračunskim učinkom, tudi za Slovenijo. Četrti element so poročila o analizi razlogov za neizpolnjevanje meril v zvezi z dolgom ali primanjkljajem. Komisija je za Hrvaško, Litvo in Finsko Svetu poslala poročila, v katerih ocenjuje razloge za dejansko ali napovedano kršitev obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast.  

    Glede celotnega območja evra Komisija na podlagi ocen osnutkov proračunskih načrtov posameznih držav članic ugotavlja, da so obsežna prizadevanja za konsolidacijo v zadnjih letih prinesla napredek. Javni dolg naj bi se začel stabilizirati, povprečni nominalni proračunski primanjkljaj pa naj bi se zmanjšal pod referenčno vrednost 3 % BDP. Vendar mora velika večina držav za dosego zadanih ciljev nadaljevati konsolidacijo. Poleg tega so potrebne nadaljnje strukturne reforme za utrditev temeljev za trajnostno rast in zdrave javne finance. Programi ekonomskega partnerstva na splošno kažejo izboljšanje nacionalnih fiskalnih okvirjev. Uvedene so bile davčne reforme, vendar z mešanimi rezultati. Prav tako so bile izpeljane odločne reforme pokojninskih in zdravstvenih sistemov, čeprav so med državami članicami razlike. Osnutki proračunskih načrtov še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti sestavi ukrepov fiskalne konsolidacije. Predvsem je opaziti, da se splošni trend zmanjševanja izdatkov za javne investicije, zaznan v zadnjih letih, ne obrača na bolje. Poudarek na omejitvah izdatkov je ključen del dobro zasnovane konsolidacijske strategije, posebej za velike sektorje države.  

    Komisija ni pri nobenem osnutku proračunskega načrta ugotovila večje neusklajenosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast in zato ne bo zahtevala revizij proračunskih načrtov. Vendar je do nekaterih osnutkov izrazila precejšnjo kritiko in pozvala zadevne države članice, da njeno mnenje upoštevajo pri pripravi končnih predlogov proračunov za leto 2014. Za Slovenijo je Komisija pripravila mnenje o osnutku proračunskega načrta, oceno učinkovitih ukrepov ter mnenje o programu ekonomskega partnerstva. V svojih ocenah ugotavlja, da je Slovenija leta 2013 učinkovito ukrepala glede priporočil v zvezi s postopkom presežnega primanjkljaja, ki ga mora odpraviti do leta 2015. Osnutek proračunskega načrta Slovenije je v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, čeprav brez prostora za odstopanja. Po pričakovanjih naj bi Slovenija dosegla priporočeno znižanje strukturnega primanjkljaja leta 2014. V okviru programa ekonomskega partnerstva je opazen omejen napredek pri izpolnjevanju strukturnih sprememb iz fiskalnih priporočil, ki jih je Svet izdal v okviru evropskega semestra. Komisija poziva Slovenijo, da dosledno izvede proračun.  

    Evropska komisija bo današnja mnenja in ocene predstavila evroskupini in nacionalnim parlamentom, na morebitni poziv pa tudi Evropskemu parlamentu. Nacionalni parlamenti morajo sprejeti proračune do 31. decembra letos.

     Več:

    13. 11. 2013 -Evropska komisija je danes sprejela letni pregled rasti in s tem začela evropski semester za usklajevanje gospodarskih politik v Evropski uniji, ki je že četrti po vrsti.

    Dokument, ki določa splošne gospodarske smernice za naslednje leto, med največje izzive za evropsko gospodarstvo uvršča ohranjanje začetega okrevanja. Komisija je zato za prihajajoče leto ohranila pet prednostnih nalog, določenih že leta 2013: nadaljevanje proračunske konsolidacije, obnovo posojilne dejavnosti bank, spodbujanje rasti in konkurenčnosti, reševanje brezposelnosti in socialnih posledic krize ter posodobitev javne uprave

    V letnem pregledu rasti Komisija ugotavlja, da so države članice naredile napredek na vseh petih prednostnih področjih, enake prioritete pa predlaga tudi za leto 2014, vendar zaradi spremenjenega evropskega in mednarodnega gospodarskega z drugačnimi poudarki. Na področju proračunske konsolidacije je bil dosežen velik napredek, saj se je povprečni proračunski primanjkljaj zmanjšal za približno polovico od vrha, ki je bil dosežen leta 2009, ko je znašal 7 % BDP. Toda izziv predstavlja velik javni dolg, ki lahko 2014 doseže skoraj 90 % BDP. Države članice morajo spodbujati zasebne naložbe in potrošnjo ter ohraniti dolgoročne naložbe v izobraževanje, raziskave, inovacije, energetiko in varstvo podnebja. Na področju obnove posojilne dejavnosti je bil dosežen določen napredek pri obnovi finančnega sektorja. Vzpostavitev bančne unije bo povečala zmožnosti bank za upravljanje tveganj. Na področju rasti in konkurenčnosti se Evropa vse bolj usmerja v rast, ki temelji na izvozu. Tudi na področju brezposelnosti in socialnega razvoja je viden napredek. Zdaj se je treba osredotočiti na izboljšanje aktivne podpore in usposabljanje brezposelnih ter modernizacijo izobraževalnih sistemov. Številne države članice iščejo načine za izboljšanje javne uprave z boljšim sodelovanjem na različnih vladnih ravneh. Letni pregled rasti tudi priporoča, da države članice v izvajanje evropskega semestra aktivneje vključijo nacionalne parlamente, socialne partnerje in državljane. 

    S poročilom o mehanizmu opozarjanja se začenja naslednji letni cikel postopka makroekonomskih neravnovesij. Letošnje poročilo ugotavlja, da so številne države članice zmanjšale primanjkljaj tekočega računa in izboljšale konkurenčnost. Vendar je potreben nadaljnji napredek pri zmanjševanju visokih dolgov in izboljšanju neto finančne pozicije do tujine v večini prezadolženih držav. Komisija priporoča poglobljen pregled gospodarskega razvoja v 16 državah članicah, v katerih bi se potencialna tveganja lahko razširila na druge dele območja evra in EU. Ob tem izpostavlja, da so bila v prejšnjem poglobljenem pregledu (aprila letos) v Španiji in Sloveniji ugotovljena čezmerna neravnovesja. Naslednji poglobljeni pregled bo zato ocenil obseg teh neravnovesij ter prispevek politik Španije in Slovenije k njihovemu zmanjšanju. 

    Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju kaže na spodbudne znake, da se je brezposelnost prenehala povečevati. Vendar pa brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost še vedno ostajata veliki težavi. Ravno tako so se v državah članicah, zlasti v območju evra, povečale neenakost, stopnja revščine in razlike v prihodkih gospodinjstev. Ključnega pomena bo zato tudi ustvarjanje delovnih mest v hitro rastočih sektorjih. 

    Poročilo o integraciji enotnega trga vsebuje oceno napredka pri vzpostavljanju enotna trga v sektorjih, ki so bistveni za prihodnjo rast. Kljub napredku pri reformah finančnega, digitalnega in prevoznega sektorja je potrebno dodatno delo za pospešitev naložb, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje zadovoljstva potrošnikov. Komisija izpostavlja zaostanek pri odpiranju energetskih trgov, saj mnoge države članice še vedno niso prenesle tretjega energetskega svežnja v nacionalno zakonodajo. 

    V petek, 15. novembra, bo Komisija predstavila mnenje o osnutkih proračunov 13 držav članic območja evra za leto 2014 ter podlage za mnenje Sveta EU o petih programih ekonomskega partnerstva za države evrskega območja s čezmernim proračunskim primanjkljajem. Ravno tako bo pripravila pregled proračunske napovedi in proračunske naravnanosti območja evra kot celote.

    Več:

    5. 11. 2013 - Evropska komisija je danes objavila jesensko gospodarsko napoved, ki kaže na postopno okrevanje evropskega gospodarstva in opozarjana zunanja tveganja.

    Po krčenju, ki je trajalo do prvega četrtletja leta 2013, je začelo evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju ponovno rasti. Rastv EU naj bi v drugi polovici leta 2013 dosegla 0,5 % glede na isto obdobje leta 2012. Realna rast BDP naj bi letos znašala 0,0 % v EU in –0,4 % v  območju evra. V Sloveniji naj bi leta 2013 znašala –2,7 %, leta 2014 pa –1 %. V obdobju napovedi naj bi se gospodarska rast postopoma okrepila, in sicer naj bi bila leta 2014 1,4 % v EU in 1,1 % v  območju evra, leta 2015 pa naj bi dosegla 1,9 % oziroma 1,7 %. Rast BDP bo v Sloveniji prihodnje leto negativna (-1,0%), v letu 2015 pa naj bi znašala +0,7 %. 

    Javnofinančni primanjkljaji naj bi se še naprej zmanjševali. V letu 2013 naj bi se nominalni proračunski primanjkljaj zmanjšal na 3,5 % BDP v EU in 3 %območju evra, delež javnega dolga v BDP pa naj bi dosegel skoraj 90 % v EU in 96 %območju evra. Po napovedih naj bi Slovenija letos dosegla javnofinančni primanjkljaj v višini 5,8 % BDP (4 % brez dokapitalizacije bank), leta 2014 pa 7,1 % BDP (3,6 % brez dokapitalizacije bank). Delež javnega dolga naj bi v Sloveniji letos dosegel 63 % BDP, leta 2014 naj bi se povečal na 70 % BDP, leta 2015 pa na 74 % BDP.   

    Strukturni proračunski primanjkljaj (javnofinančni primanjkljaj, prilagojen cikličnim dejavnikom ter enkratnim in drugim začasnim ukrepom) naj bi se zaradi ukrepov za konsolidacijo v več državah članicah v obeh območjih zmanjšal za več kot 0,5 % BDP. Glede na predloge proračunov za leto 2014, ki so bili na voljo pred presečnim datumom napovedi, naj bi se to izboljšanje nadaljevalo tudi v letu 2014, vendar bo počasnejše. 

    Ker razvoj trga dela običajno zaostaja za razvojem BDP za pol leta ali več, naj bi se obnovitev gospodarske dejavnosti le postopoma prenesla v ustvarjanje novih delovnih mest. Brezposelnost je letos v nekaterih državah še vedno zelo velika, zaposlenost pa se še zmanjšuje. Vendar so se razmere na trgu dela v zadnjih mesecih začele stabilizirati, do leta 2015 pa se pričakuje rahlo zmanjšanje brezposelnosti, in sicer na okrog 10,7 % v EU in 11,8 % v  območju evra, čeprav bodo razlike med državami še vedno zelo velike. Brezposelnost v Sloveniji naj bi letos znašala 11,1 %, v naslednjih dveh letih pa 11,6 %

    Tako v EU kot v  območju evra naj bi bila inflacija potrošniških cen omejena, dosegla naj bi namreč okrog 1,5 %. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala 2,1 %, leta 2014 pa 1,9 %

    Medtem ko so se razmere na finančnih trgih znatno izboljšale in so se obrestne mere za ranljive države zmanjšale, pa v realnem gospodarstvu teh vplivov še ni čutiti, saj so finančni trgi še vedno razdrobljeni, velike pa so tudi razlike med posameznimi državami članicami in podjetji. Sedanje razmere tako spominjajo na prejšnja okrevanja po hudih finančnih krizah. Z manjšimi potrebami po razdolževanju naj bi se domače povpraševanje počasi okrepilo in v naslednjih dveh letih postalo glavno gonilo rasti. 

    Danes objavljena napoved temelji na predpostavki, da bo strogo izvajanje dogovorjenih strateških ukrepov na ravni EU in na ravni držav članic povečalo zaupanje in izboljšalo finančne pogoje. Zaradi odločnega izvajanja strateških ukrepov so predvidena tveganja za integriteto evra zaradi državnih dolgov izginila. Negotovost se je zmanjšala, vendar je še vedno previsoka in lahko še naprej ovira gospodarsko rast. Zaostanki pri izvajanju ukrepov jo lahko še povečajo in povzročijo ponovne finančne težave. Na stanje lahko vplivajo tudi povečana negativna tveganja v zunanjem okolju. 

    Več:

    29. 10. 2013 - Evropska komisija je danes objavila praktična navodila za podjetja, da se lažje pripravijo na nova pravila o DDV za telekomunikacije in e-storitve, ki bodo začela veljati leta 2015. Po novih pravilih se bo DDV zaračunaval glede na mesto registracije stranke in ne prodajalca. Storitev "vse na enem mestu" bo omogočila telekomunikacijskim podjetjem, podjetjem za radijske in televizijske storitve ter podjetjem z e-storitvami, da bodo lahko izpolnjevala obveznosti do DDV držav članic EU v državah, kjer so registrirana.  

    Danes objavljene smernice se osredotočajo na informacije, ki so potrebne za registracijo za DDV in njegovo obračunavanje, obrazce za izpolnjevanje, roke za predložitev ter praktične napotke za plačila. Storitev "vse na enem mestu" bo zadevnim podjetjem na voljo od 1. januarja 2015 v vseh državah članicah.  

    Več: 

     

    22. 10. 2013 - Evropska komisija je sprejela delovni program za leto 2014, ki po besedah predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa na prvo mesto postavlja rezultate.

    Rast in nova delovna mesta ostajajo glavna prednostna naloga, v času pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament (maja 2014) pa se bo Evropska komisija osredotočala na dokončanje bančne unije in enotnega trga ter na digitalno agendo in ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih.

    Delovni načrt vsebuje ključne nove pobude za prihodnje leto in prvič tudi seznam prednostnih zakonodajnih predlogov, za katere je možno vse zakonodajne postopke dokončati še v sedanjem mandatu Evropskega parlamenta. V delovnem načrtu so še predlogi, oblikovani na podlagi programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ki ga izvaja Komisija, zakonodajni predlogi, ki bodo umaknjeni izzakonodajnih postopkov, in seznam zakonodaje, ki bo začela veljati v letu 2014.

    Več: 

    16. 10. 2013 - Komisija predlaga, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, z Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo pa pričnejo pristopna pogajanja. Komisija ocenjuje tudi napredek na poti k pristopu k Evropski uniji v drugih državah zahodnega Balkana in Turčije v zadnjem letu. Zaradi odločitve islandske vlade o zaustavitvi pristopnih pogajanj je Komisija pripravila poenostavljeno poročilo o trenutni usklajenosti Islandije z EU.

    Danes sprejeta širitvena strategija poudarja, da se morajo države kandidatke že zgodaj v pristopnih pogajanjih lotiti reforme pravosodja ter boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Okrepiti morajo gospodarsko upravljanje in izboljšati konkurenčnost, za kar potrebujejo gospodarske reforme in načrte za upravljanje javnih financ. Prav tako morajo številne države okrepiti demokratične institucije in pospešiti demokratične procese. Vse države zahodnega Balkana in Turčija morajo sprejeti nadaljnje reforme za izboljšanje svobode izražanja in pravic manjšin, vključno z Romi. Potrebni so tudi ukrepi za zaščito ranljivih skupin, podvrženih diskriminaciji, zlasti zaradi spolne usmerjenosti. 

    Evropska komisija je pozitivno ocenila akcijske načrte Črne gore za začetek pogajanj o dveh poglavjih, in sicer v zvezi s pravosodjem, temeljnimi pravicami, svobodo in varnostjo. Srbija je aprila 2013 ob podpori EU s Kosovom prvič dosegla sporazum o normalizaciji odnosov. Septembra je začel veljati stabilizacijsko-pridružitveni sporazum. Prva medvladna konferenca o pristopnih pogajanjih s Srbijo po potekala najpozneje januarja 2014. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija nadaljuje uspešno izpolnjevanje političnih meril, vendar mora učinkoviteje izvajati reforme, povezane z EU. Med drugim mora bolje uresničevati svobodo izražanja in odpraviti pomanjkljivosti na tem področju. Izboljšati mora tudi neodvisnost in usposobljenost sodišč. Albanija je sprejela številne pomembne pravne instrumente, ki so med drugim pomembni za dodelitev statusa države kandidatke. Nadaljevala je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Komisija zato priporoča, da se ji dodeli status kandidatke pod pogojem, da Albanija že začeto delo tudi nadaljuje. Pred začetkom pristopnih pogajanj mora Albanija okrepiti reforme na ključnih področjih, zlasti glede pravne države. Bosna in Hercegovina ohranja evropsko usmeritev, vendar so njeni dosežki pod pričakovanji. Izkazati mora izrazita prizadevanja za izpolnitev pogojev za pridružitev stabilizacijsko-pridružitvenemu sporazumu in vlogo za članstvo v EU. Tudi Kosovo ohranja evropsko usmeritev tako kot ostali del zahodnega Balkana. Potem, ko je bil s Srbijo dosežen sporazum o normalizaciji odnosov, naj bi Komisija v kratkem začela pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Kosovom. Pri pristopnih pogajanjih s Turčijo je odprtih trinajst poglavij, Svet EU pa je junija 2013 odobril začetek pogajanj o regionalni politiki in usklajevanju strukturnih instrumentov. Islandija je zaustavila pogajanja maja 2013. Država je članica evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja, velik del njene zakonodaje pa je že usklajen z EU. 

    Več:

     

    2. 10. 2013 - Evropska komisija je danes objavila sporočilo o socialni razsežnosti ekonomske in monetarne unije, v kateri predlaga vrsto ukrepov za poglobitev socialne vključenosti v EU. Sporočilo je del procesa izboljševanja sistema ekonomskega upravljanja EU in pomeni nadgradnjo idej iz načrta Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo. 

    V sporočilu Komisija med drugim predlaga vzpostavitev novega sistema kazalnikov, ki bi omogočal boljše in zgodnejše odkrivanje poglavitnih težav na področju zaposlovanja in socialnih zadev v okviru vsakoletnega pregleda ekonomskih politik EU – evropskega semestra. Komisija poudarja pomen večjega vključevanja sindikatov in delodajalcev v pripravo in izvajanje priporočil v okviru evropskega semestra, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Sporočilo vključuje tudi ukrepe za boljšo uporabo proračuna EU in državnih proračunov za lajšanje socialnih stisk in odpravo ovir za zaposlitveno mobilnost

    Kot kaže najnovejši četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ki ga je danes prav tako objavila Evropska komisija, se v Evropski uniji sicer kažejo znaki počasnega gospodarskega okrevanja, vendar hkrati naraščajo tudi razlike med državami, zlasti v območju evra.  

    Pregled ugotavlja, da razmere na trgu dela in socialne razmere ostajajo kritične. Stopnja brezposelnosti mladih še nikoli ni bila tako visoka – v EU kot celoti znaša povprečno 23 %, v Grčiji pa kar 63 %. Dolgotrajna brezposelnost se je v večini držav članic povečala in v EU kot celoti dosegla rekordno vrednost. Dohodki gospodinjstev se zmanjšujejo in 24,2 % prebivalcev EU ogrožata revščina ali izključenost. To zlasti prizadene otroke, saj sta se brezposelnost in število gospodinjstev brez delovno aktivnih članov povečala, hkrati pa narašča tudi revščina zaposlenih

    Za vključujočo rast so po ugotovitvah pregleda potrebne dodatne strateške naložbe in strukturne reforme. V pregledu je zlasti izpostavljen pomen aktivnih politik trga dela, kot so subvencioniranje zaposlovanja, nižje obdavčenje slabo plačanega dela, prilagojena podpora pri iskanju zaposlitve in usposabljanje, pa tudi izvajanje shem jamstva za mlade ter posodabljanje mrež socialne varnosti, da se poveča učinkovitost razpoložljivih virov in izboljša socialna in gospodarska vključenost.

    Več:

    25. 9. 2013 - Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt „Odpiranje izobraževanja“ za povečanje inovacij in digitalnih spretnosti v šolah in na univerzah.

    Do leta 2020 bo digitalne spretnosti potrebno uporabljati pri delu na 90 % delovnih mest. Pobuda se osredotoča na ustvarjanje priložnosti za inovacije za organizacije, učitelje in učence, razširjanje uporabe prosto dostopnih učnih virov in izboljšanje infrastrukture informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in povezljivosti v šolah. 

    Med 50 in 80 % učencev v državah EU nikoli ne uporablja digitalnih učbenikov, računalniških programov za vaje, simulacij ali didaktičnih iger. Večina osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev nima zaupanja v svoje digitalne sposobnosti in meni, da digitalnih spretnosti ne znajo uspešno podajati, 70 % pa si jih želi več usposabljanja o uporabi IKT. V šoli je možnost dostopa učencev do interneta najpogostejša v Latviji, Litvi in na Češkem (več kot 90 %), kar je dvakrat več kot v Grčiji in na Hrvaškem (okoli 45 %).

    Tudi visokošolsko izobraževanje se sooča z digitalnimi izzivi: ker se bo število študentov v EU v naslednjem desetletju znatno povečalo, morajo univerze prilagoditi tradicionalne metode poučevanja ter ponujati različne možnosti individualnega in spletnega učenja.

    Pobude, vezane na akcijski načrt  „Odpiranje izobraževanja“, bodo financirane s podporo novega programa EU za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport Erasmus+ in novega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter strukturnih skladov EU.

    Komisija je danes vzpostavila tudi spletno mesto „Open Education Europa", na katerem bodo učenci, učitelji in izobraževalne ustanove lahko izmenjevali prosto dostopne učne vire.

    Več:

    17. 9. 2013 - Evropska komisija  je  predstavila predlog o okrepljenem odzivu Evropske unije na dovoljena omamna sredstva oziroma nove psihoaktivne snovi, katerih uporaba je vse večja in ki izpodrivajo prepovedane droge, kot sta kokain in ekstazi. V skladu s predpisi, ki jih je Evropska komisija danes predlagala, bodo škodljive psihoaktivne snovi hitro umaknjene s trga, ne da bi to vplivalo na njihovo zakonito uporabo v industrijske in gospodarske namene. Ker so psihoaktivne snovi vedno bolj dostopne prek spleta in se hitro širijo, je treba za učinkovito reševanje te problematike oblikovati odziv na evropski ravni. 

    Danes predlagani pristop do novih psihoaktivnih snovi predvideva hitrejše in bolj sorazmerne ukrepe. Trenutno traja najmanj dve leti, preden neka snov v Evropski uniji postane prepovedana. V prihodnje bodo lahko pristojni organi Unije ukrepali že v roku 10 mesecev, v posebej resnih primerih pa bo ta postopek še krajši, ker bo take snovi mogoče nemudoma umakniti s trga za obdobje enega leta. Nov sistem bo omogočil tudi postopen pristop,tako da bi za snovi, ki predstavljajo zmerno tveganje, veljale omejitve na potrošniškem trgu, dostop do snovi, ki predstavljajo visoko tveganje, pa bi bil omejen na vseh trgih. Kazenskopravne določbe bodo podobno kot za prepovedane droge veljale samo za najškodljivejše snovi, ki pomenijo resno tveganje za zdravje potrošnikov. V okviru novega sistema bo mogoče na ravni Unije z bolj sorazmernim pristopomobravnavati več primerov snovi, tako da se odziv na tveganja morebitne zlorabe prilagodi, upošteva pa se tudi zakonita raba teh snovi v gospodarske in industrijske namene. 

    Število novih psihoaktivnih snovi, odkritih znotraj EU, se je med letoma 2009 in 2012 potrojilo. Od začetka leta 2013 je vsak teden prijavljena najmanj ena nova snov. Po podatkih iz raziskave Eurobarometra „Odnos mladih do drog“ iz leta 2011 je v povprečju 5 % mladih v EU vsaj enkrat v življenju že uživalo take snovi, pri čemer je ta delež največji na Irskem, sledijo Poljska, Latvija in Združeno kraljestvo. Kot kaže raziskava, je tudi v Sloveniji nove psihoaktivne snovi že uživalo 6,6 % mladih. Te snovi predstavljajo veliko tveganje za javno zdravje in družbo kot celoto, njihovo uživanje pa ima lahko tudi usodne posledice. Po poročilih je med aprilom in avgustom 2012, torej samo v petih mesecih, sintetična droga 5-IT povzročila smrt 24 oseb. Uživanje sintetične droge 4-MA, ki posnema amfetamine, je bilo v obdobju 2010–2012 v štirih državah EU povezano s smrtjo 21 oseb. 

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    11. 9. 2013 - Evropska komisijaje predstavila zakonodajne predloge za reformo telekomunikacijskega trga v Uniji. Gre za najboljambiciozen načrt v zadnjih 26 letih, ki predstavlja velik korak kvzpostavitvi enotnega telekomunikacijskega trga.

    Če bo zakonodajni sveženj z imenom „povezana celina“ sprejet, se bodo zmanjšali stroški za potrošnike in poenostavili birokratski postopki za podjetja, uporabniki in ponudniki storitev pa bodo lahko uživali številne nove pravice. Evropa bo tako spet lahko prevzela vodilno vlogo na digitalnem področju v svetu. 

    Čeprav so predhodne reforme na ravni EU že deloma preoblikovale načine zagotavljanja telekomunikacijskih storitev v Uniji, telekomunikacijski sektor še vedno v veliki meri deluje na podlagi 28 nacionalnih trgov. Nobeno telekomunikacijsko podjetje ne posluje v vsej EU, tako za operaterje kot stranke pa veljajo različne cene in pravila. Za spoprijemanje s temi težavami Komisija v današnjem svežnju predlaga niz ukrepov. 

    Na podlagi predloga Evropske komisije bodo pravila EU za telekomunikacijske operaterje poenostavljena, predvidoma s 1. julijem 2014 bodo ukinjene premije za mobilno gostovanje v tujini,prav tako bodo ukinjene premije za klice v fiksna in mobilna omrežja iz domače države v druge države EU, odpravljeno pa bo tudi blokiranje in omejevanje prenosa internetnih vsebin,kar bi uporabnikom omogočilo popoln in odprt dostop do interneta ne glede na ceno ali hitrost, določeno z naročniško pogodbo. 

    Sveženj prinaša tudi drugenove pravice, kot so pravica do pogodb v preprostem jeziku z več primerljivimi informacijami, več pravic do menjave ponudnika ali pogodbe, pravico do 12-mesečne pogodbe za vsak cenovni paket kadar stranka ne želi daljše pogodbe, pravico do odstopa od pogodbe kadar dogovorjena hitrost interneta ni zagotovljena, ter pravico do posredovanja elektronskih sporočil na nov elektronski naslov po menjavi internetnega ponudnika. 

    Poleg tega je v svežnju predviden ukrep za koordiniranododeljevanje spektrov, ki bo Evropejcem omogočil, da dobijo več mobilnega dostopa prek omrežij 4G in Wi-Fi. Mobilni operaterji bodo zaradi boljše koordinacije časovnega vidika, trajanja in drugih pogojev dodeljevanja spektra lahko razvili učinkovitejše in čezmejne naložbene načrte. Del svežnja je tudi priporočilo o metodologiji obračunavanja stroškov in nediskriminaciji, ki je namenjeno izboljšanju varnosti vlagateljev, povečanju obsega naložb in zmanjšanju razhajanj med regulatorji. 

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    4. 9. 2013 - Evropska komisija je predlagala nova pravila za sklade denarnega trga. V sporočilu o bančnem sistemu v senci  povzema delo, ki ga je Komisija doslej že opravila, in navaja mogoče nove ukrepe na tem pomembnem področju – natančneje na področju skladov denarnega trga, preglednostibančnega sistema v senci, zakonodaje o vrednostnih papirjih in tveganjih, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev, ter okvira za interakcije z bankami.

    Bančništvo v senci je sistem kreditnega posredništva, ki vključuje subjekte in dejavnosti zunaj konvencionalnega bančnega sistema, kot so na primer denarni in drugi skladi. Za te subjekte ne veljajo enaki predpisi kot za banke, čeprav opravljajo bančnim podobne dejavnosti. Odbor za finančno stabilnost je na grobo ocenil velikost svetovnega bančnega sistema v senci na približno 51 bilijonov evrov v letu 2011, kar predstavlja 25–30 % celotnega finančnega sistema in polovico obsega sredstev bank. Bančni sistem v senci je torej sistemskega pomena za finančno stabilnost Evrope.

    Prvi od predlaganih dodatnih ukrepov za bančništvo v senci so danes predlagana nova pravila za sklade denarnega trga, ki naj bi s krepitvijo likvidnosti in stabilnosti skladov denarnega trga zagotovila, da bodo ti lahko v izjemnih tržnih razmerah lažje prenesli pritiske, povezane z odkupom. Predlogi Komisije določajo, da bi moralo biti najmanj 10 % portfelja skladov denarnega trga v obliki sredstev, ki zapadejo v enem dnevu, še dodatnih 20 % pa takih, ki zapadejo v enem tednu. Namen te zahteve je skladom denarnega trga omogočiti izplačilo vlagateljev, ki želijo sredstva dvigniti v kratkem času. Poleg tega bi se izpostavljenost do posameznega izdajatelja omejila na 5 % portfelja sklada (izraženo v absolutnih številkah), pri standardnih skladih denarnega trga pa bi lahko posamezen izdajatelj predstavljal 10 % portfelja. Nova pravila zadevajo tudi upoštevanje stalne neto vrednosti sredstev, tj. verjetnosti, da bo sklad za stabilizacijo odkupov po nominalni vrednosti potreboval podporo sponzorja. Skladi denarnega trga bi morali zato oblikovati vnaprej določene kapitalske rezerve, ki bi se aktivirale za podporo stabilnim odkupom v obdobjih upadanja vrednosti naložbenih sredstev tovrstnih skladov.

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    30. 8. 2013 - Evropska komisija je začela javno posvetovanje o uporabi informacij javnega sektorja. S posvetovanjem želi zbrati ideje in priporočila za pripravo smernic in praktičnih navodil za krepitev ponovne uporabe podatkov, kot so podatki o vremenu in prometu, podatki iz javno financiranih raziskav, statistični podatki, digitalizirane knjige in podobno.

    Predlogi, zbrani s posvetovanjem, bodo pripomogli k učinkovitemu izvajanju nove revidirane direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, s katero bi zagotovili, da bi javni organi objavljali več informacij, ki so uporabnikom na voljo brezplačno ali z minimalnimi stroški. 

    Posvetovanje bo trajalo do 22. novembra 2013 prek spletne strani: https://ec.europa.eu/digital-agenda/en/news/consultation-guidelines-recommended-standard-licences-datasets-and-charging-re-use-public 

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    29. 8. 2013 - V okviru vsakoletnih dnevov evropske kulturne dediščine, skupne pobude Evropske komisije in Sveta Evrope, bo septembra več milijonov ljudi v 50 državah, tudi v Sloveniji, lahko prosto dostopalo do redko odprtih zgodovinskih in kulturnih spomenikov.

    Dnevi evropske kulturne dediščine 2013 se uradno začnejo 30. avgusta v armenski prestolnici Erevan, ki trenutno predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope. Istega dne bo začelo delovati tudi novo interaktivno spletišče (http://europeanheritagedays.com), na katerem bodo objavljene podrobnosti o spomenikih, ki so odprti za javnost ter tudi informacije o dogodkih, povezanih z dnevi kulturne dediščine, v posameznih državah. 

    Dnevi evropske kulturne dediščine so bili prvič organizirani leta 1985. Kulturni dogodki, organizirani v enomesečnem praznovanju, predstavljajo lokalne spretnosti ter tradicije, arhitekturo in umetnost, njihov namen pa je tudi spodbujanje medsebojnega razumevanja med evropskimi državljani. Tudi letošnji dnevi evropske kulturne dediščine ponujajo bogato in raznovrstno izbiro zanimivih spomenikov in dogodkov, ki oživljajo zgodovino. Tema letošnjih dogodkov v Sloveniji je „sto let v dobro dediščine“. Organizatorji se bodo poklonili prispevkom posameznikov pri varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, obravnavali vse zvrsti dediščine, izpostavili napore za ohranitev in opozorili tudi na neuspele poizkuse varstva dediščine.

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    21. 8. 2013 - Evropska komisija je predstavila študijo o  odprtem dostopu do raziskovalnih publikacij, ki je potrdila globalni preobrat pri brezplačnem dostopu bralcev do rezultatov raziskav (t. i. odprti dostop). Ta nova študija kaže, da je odprti dostop dosegel prelomnico, saj je okoli 50 % znanstvenih publikacij, objavljenih leta 2011, zdaj dostopnih brezplačno. Ta delež je približno dvakrat večji od deleža, ocenjenega v prejšnjih študijah, in sicer zaradi izboljšane metodologije in širše opredelitve odprtega dostopa. Študija prav tako ocenjuje, da je zdaj na spletu prosto dostopnih več kot 40 % strokovno pregledanih znanstvenih člankov, ki so bili med letoma 2004 in 2011 objavljeni po vsem svetu. 

    Študija je obravnavala razpoložljivost znanstvenih publikacij na 22 področjih znanja v evropskem raziskovalnem prostoru, Braziliji, Kanadi, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. V več državah in strokah je zdaj brezplačno na voljo več kot 50 % dokumentov. Brezplačna dostopnost večine člankov je bila dosežena na področju splošne znanosti in tehnologije, biomedicinskih raziskav, biologije ter matematike in statistike. Odprti dostop pa je najmanj razširjen na področju družbenih ved in humanistike ter uporabnih znanosti, inženirstva in tehnologije. 

    Poleg tega sta bili danes objavljeni tudi dve drugi poročili, ki obravnavata politike odprtega dostopa in vprašanje odprtega dostopa do znanstvenih podatkov.

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    14. 8. 2013 - Evropska komisija je danes napovedala dodelitev 13,7 milijona evrov za nadaljnji razvoj čezmejnih digitalnih javnih storitev.To je nadaljevanje uspešnega sodelovanja med državami članicami EU, industrijo, nacionalnimi upravami, akademiki, zasebnim sektorjem in lokalnimi skupnostmi v vrsti projektov za lažje čezmejno življenje, delo, potovanje, študij in poslovanje. Novi projekt „e-SENS“ (Electronic Simple European Networked Services) bo pomagal pri razvoju digitalnih javnih storitev, ki podjetjem omogočajo lažje poslovanje v matični državi članici in drugod v Uniji — vključno z ustanavljanjem podjetij, izpolnjevanjem zakonskih zahtev in sodelovanjem v javnih razpisih. Prav tako bo povezal nacionalne digitalne storitve za državljane, ki počitnikujejo v drugi državi članici, ali za delo ali študij.

    Kot del projekta e-SENS več kot 100 partnerjev iz 20 držav (Avstrije, Češke, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Španije in Turčije) razvija in izvaja glavne elemente na podlagi odprtih standardov in specifikacij v okviru medobratovalnostielektronske identifikacije, elektronskih podpisov, e-dostave in e-dokumentov, ki jih inovatorji iz javnega in zasebnega sektorja lahko uporabijo za ustvarjanje novih digitalnih javnih storitev.

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    7. 8. 2013 - Kljub velikim razlikam med državami članicami EU najnovejši podatki o čiščenju odpadne vode v Evropi kažejo izboljšanje na področju zbiranja in čiščenja.

    Vodilne države na tem področju, kot so Avstrija, Nemčija in Nizozemska, večinoma že izpolnjujejo minimalne standarde EU za čiščenje odpadne vode, več drugih držav pa se je približalo temu cilju. Novejše države članice so kljub slabšemu izhodiščnemu položaju in nižjim stopnjam skladnosti na splošno prav tako izboljšale zbiranje in čiščenje. Napredek je bil dosežen z znatno naložbeno podporo EU v višini 14,3 milijarde evrov v obdobju 2007–2013. 

    Poročilo med drugim ugotavlja, da so bile stopnje zbiranja komunalne odpadne vode na zelo visoki ravni, kar 15 držav članic pa je zbralo 100 % skupnih obremenitev zaradi onesnaževanja. Vse države članice so ohranile ali izboljšale prejšnje rezultate, čeprav so stopnje skladnosti v Bolgariji, na Cipru, v Estoniji, Latviji in Sloveniji ostale nižje od 30 %

    Iz poročila je razvidno, da za veliko večino (91 %) obremenitev zaradi onesnaževanja iz evropskih velikih mest velja strožji postopek čiščenja, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z razmerami v prejšnjem poročilu (77 %). Poleg tega se je zaradi boljšega čiščenja voda in manj izpustov neprečiščenih odplak v okolje brez dvoma izboljšala kakovost kopalnih voda. Na začetku devetdesetih let 20. stoletja je imelo odlično kakovost vode le približno 60 % kopališč, danes pa je takšnih 78 %. 

    Več:

    Preostale odločitve, stališča in mnenja, ki jih je sprejela Evropska komisija, lahko preberete v novinarskem središču.

    V središču
    Javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020
    Javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020

    Evropska komisija je začela javno spletno posvetovanje o strategiji Evropa 2020, dolgoročnem načrtu EU za rast in delovna mesta. Posvetovanje, ki bo potekalo do 31. oktobra 2014, je namenjeno zbiranju m...

    Več ...

     

    NE ZAMUDITE
    KoledarPublikacije.

    Zadnja sprememba: 24/07/2014  |Na vrh