|
Finančna kriza je namreč jasno pokazala, da potrebujemo strožje ureditve za reševanje krize na nacionalni ravni ter da moramo vzpostaviti ureditve, ki se bodo uspešneje soočale s propadi bank v več državah hkrati. Med krizo smo bili priča propadu številnih uglednih bank (Fortis, Lehman Brothers, islandskih bank, Anglo Irish Bank, Dexia), pri katerih se je izkazalo, da so imele resne pomanjkljivosti v svojih ureditvah. Glede na to, da doslej ni bilo mehanizma, ki bi omogočil primerno postopno prenehanje bank, državam članicam EU ni preostalo drugega, kot da rešujejo svoje bančne sektorje. Med oktobrom 2008 in oktobrom 2011 je Evropska komisija odobrila za 4,5 bilijona evrov (kar predstavlja 37 % BDP EU) ukrepov državne pomoči za finančne institucije, s čimer so se preprečili obsežno propadanje bank in motnje v gospodarstvu. Kriza je prav tako jasno pokazala, da se težave, ki prizadenejo eno banko, lahko razširijo na celotni finančni sektor in prekoračijo meje katere koli države.
Predpisi, ki jih je Evropska komisija predložila 6. junija, naj bi zagotovili, da bodo imeli v prihodnosti pristojni organi na voljo sredstva za ukrepanje, in sicer preden nastopijo težave ter v začetku procesa upravljanja bank v težavah. Poleg tega v primeru, da finančnega položaja banke ni več mogoče popraviti, predlog zagotavlja, da je mogoče rešiti ključne funkcije banke, stroške za prestrukturiranje in razreševanje bank pa krijejo lastniki in upniki, ne pa davkoplačevalci.
Kaj prinaša skupni okvir pravil in pristojnosti za posredovanje in upravljanje bank v težavah?
1. Okvir za razreševanje:
Okvir temelji na nedavnih prizadevanjih več držav članic za izboljšanje nacionalnih sistemov za razreševanje. Nacionalne sisteme krepi v ključnih vidikih , hkrati pa zagotavlja izvedljivost orodij za razreševanje na evropskem integriranem finančnem trgu. Sistem vsebuje tri orodja.
-
Priprava in preprečevanje: gre za sistem, v katerem banke in nacionalni organi, zadolženi za razreševanje bank, prek načrtov sanacije in razreševanja vzpostavijo strukture, ki ne ogrožajo ključnih funkcij ali finančne stabilnosti bank in finančnega sistema ter ne vključujejo stroškov za davkoplačevalca. Kot ena izmed opcij preprečevanja krize je v tej fazi predvideno tudi, da lahko finančne skupine sklenejo t.i. sporazume za pomoč znotraj skupine, s katerimi bi se omejil razvoj krize in bi se hitro povečala finančna stabilnost skupine kot celote.
-
Zgodnje ukrepanje: sistem zgodnjega ukrepanja omogoča, da se finančne težave obravnavajo takoj, ko se pojavijo. Pristojnosti za zgodnje ukrepanje se začnejo uveljavljati, ko institucija ne izpolnjuje regulativnih kapitalskih zahtev ali obstaja verjetnost, da jih krši. V primeru, da zgodnje ukrepanje ne prinese zadovoljivih rezultatov, lahko nadzorni organi imenujejo posebnega upravitelja banke za omejeno obdobje, da izboljša finančni položaj banke ter ponovno vzpostavi trdno in skrbno poslovanje.
-
Pooblastila in orodja za razreševanje: v primeru, da ukrepi za preprečevanje in zgodnje ukrepanje ne morejo odpraviti razmer za morebiten propad banke in če pristojni organ ugotovi, da je obstoj banke v javnem interesu, mora prevzeti nadzor nad banko in začeti izvajati ukrepe za njeno razreševanje. Med različnimi orodji razreševanja bank predlog Evropske komisije med drugim predvideva tudi prodajo podjetja (pri čemer bi organi prodali celotno propadajočo banko ali njen del drugi banki) in reševanje s pritegnitvijo zasebnega sektorja, pri čemer bi bila banka dokapitalizirana, delniški kapital bi se odsvojil ali razvodenil, prav tako pa bi bile zmanjšane ali spremenjene v delnice terjatve upnikov.
2. Prednosti predloga:
- Za davkoplačevalce: breme stroškov reševanja bank bi se zmanjšalo. Vse stroške prestrukturiranja in reševanja bodo nosili lastniki banke, upniki in vodstvo banke, odgovorno za slabe odločitve.
- Za podjetja: lahko se bodo posvetila svojim osnovnim dejavnostim, saj bo finančna stabilnost večja, trdnost virov financiranja pa manj negotova.
- Za države: znova se bodo lahko posvetile zagotavljanju osnovnih storitev državljanom in posodobitvi gospodarstva, namesto da rešujejo neuspešne banke z že tako skrčenimi javnimi sredstvi.
Predlagani okvir naj bi začel veljati v letu 2015.
Več:
| |
O nas
