|
Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami, Avstralijo, Kanado, Japonsko, Republiko Korejo, Združenimi mehiškimi državami, Kraljevino Maroko, Novo Zelandijo, Republiko Singapur, Švicarsko konfederacijo in Združenimi državami Amerike (ACTA) v zadnjih tednih v javnosti sproža dileme o tem, kaj sporazum prinaša, kako smo ga sprejemali, kje ga lahko najdemo, ali bo omejil dostop do spleta in cenzuriral spletne strani, ipd. Za lažje razumevanje smo pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in mitov o sporazumu.
Dejstva o sporazumu ACTA
Za kakšen sporazum gre:
- ACTA bo državam pomagala, da se bodo skupaj in učinkoviteje soočile s kršitvami pravic intelektualne lastnine.
- ACTA je ključna za podjetja po svetu. Mnoga so žrtve zelo razširjenega kršenja in kraje avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, zasnov in geografskih oznak, ki jih zagrešijo organizirane kriminalne združbe.
- Primer: avtor, katerega knjiga je ukradena zunaj EU, ali podjetje z oblačili, ki odkrije ponaredke oblačil, ki jih prodaja. ACTA bo uskladila pravila o tem, kako se odzvati v takšnem primeru. Vsak, ki je lastnik pravic intelektualne lastnine, od proizvajalca Chiantija do lastnika programov za prosti čas, bo imel koristi zaradi izboljšanega dostopa do sodišč, carine in policije, da bo lahko uveljavil svoje pravice nasproti ponarejevalcem in kršiteljem.
- Lastniki pravic se bodo lahko zanesli na učinkovita in razširjena splošna pravila glede reševanja njihovih pritožb. To vključuje vrsto praktičnih vprašanj: kakšna takojšnja zaščita bo zagotovljena za lastnika pravic, kakšni dokazi se bodo zbirali in hranili, kaj se bo zgodilo z zaseženim ponarejenim blagom?
Zakaj torej EU podpira ACTO?
- Ker ACTA zagotavlja, da se zelo visok standard EU za zaščito intelektualne lastnine razširi povsod po svetu, s čimer se bodo zaščitila delovna mesta v Evropi. Evropa namreč vsako leto izgubi več kot 8 milijard evrov zaradi ponarejenega blaga, ki preplavlja naš trg.
Česa ACTA ne ureja:
- ACTA ne bo povzročila preverjanja ali spremljanja zasebnih sporočil na spletu in ne bo cenzurirala spletnih strani. Ne bo spremljala, kako posamezniki uporabljajo splet.
- Ne bo vodila k omejevanju osnovnih pravic (npr. nadzor prenosnih računalnikov letalskih potnikov na mejah, spremljanje spletnega prometa). Spoštovanje osnovnih pravic, kot so zasebnost, svoboda izražanja in varstvo podatkov, je izrecno navedeno kot osnovno načelo sporazuma.
- ACTA ne bo spremenila veljavne zakonodaje EU. Ne ustvarja novih pravic intelektualne lastnine, temveč zadeva postopke in ukrepe za uveljavljanje obstoječih pravic in ukrepanje zoper obsežne kršitve, ki jih pogosto izvajajo kriminalne združbe.
Koristi za ljudi in gospodarstvo EU:
- Gospodarstvo EU lahko ostane konkurenčno le, če se lahko zanese na inovacije, ustvarjalnost, kakovost in ekskluzivnost znamk. To so nekatere od naših glavnih konkurenčnih prednosti na svetovnem trgu in vse so zaščitene s pravicami intelektualne lastnine.
- Zaščita pravic intelektualne lastnine pomeni zaščito delovnih mest v EU. Okrepljeno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine bo zagotovilo, da inovativna delovna mesta ostanejo v EU.
- Ponarejanje ustvarja tudi velike zaslužke skupin organiziranega kriminala in izkrivlja trg s spodbujanjem nezakonitih praks v podjetništvu.
- EU vsako leto izgubi več milijard evrov iz carinskih prihodkov in davkov, kar pomeni strošek, ki ga na koncu nosijo evropski davkoplačevalci.
Vpliv ponarejanja in piratstva na gospodarstvo EU:
- Nacionalni carinski organi EU so ugotovili, da se je vnos ponarejenega blaga v EU med letoma 2005 in 2010 potrojil.
-
Statistični podatki, ki jih je Evropska komisija objavila julija 2011, kažejo znaten trend povečevanja števila pošiljk, ki naj bi kršile pravice intelektualne lastnine. Carinski organi so leta 2010 zabeležili okoli 80 000 primerov, kar pomeni skoraj dvakratno povečanje od leta 2009. Več kot 103 milijoni ponarejenih izdelkov so bili zadržani na zunanjih mejah EU.
-
Študija OECD
 o svetovni ravni ponarejanja in piratstva iz leta 2009 ocenjuje, da se je mednarodna trgovina s ponarejenim blagom s 100 milijard USD leta 2000 povečala na 250 milijard USD leta 2007. Ta vsota je večja od nacionalnega BDP okoli 150 držav.
ACTA ne bo spremenila zakonodaje EU:
- ACTA ne bo spremenila osnovne zakonodaje EU, ker je že znatno naprednejša od trenutnih mednarodnih standardov.
- ACTA bo obravnavala načine, kako podjetja in posamezniki lahko uveljavljajo svoje pravice pred sodiščem, na meji in na spletu. Ne bo ustvarila novih pravic intelektualne lastnine in ne bo določila njihovega pridobivanja, trajanja, obsega zaščite, registracije itd. Države, ki bodo sprejele ACTO, bodo svoje pravice uveljavljale na način, ki je opredeljen v nacionalni zakonodaji.
ACTA revnim državam ne bo preprečevala nakupa poceni zdravil:
Preglednost:
- Končno besedilo ACTE je javno dostopno od novembra 2010, javnosti pa je bilo na voljo že med pogajanji. Besedilo je na voljo tudi v vseh uradnih jezikih EU na naslednji povezavi.
- Evropska komisija je organizirala štiri konference o ACTI za zainteresirane strani (23. junija 2008, 21. aprila 2009, 22. marca 2010 in 25. januarja 2011 v Bruslju), ki so bile odprte za vse: državljane, industrijo, nevladne organizacije in medije.
- Pogajanja o ACTI niso bila tajna. Običajno je, da so pogajanja zaupna (kako drugače bi se bilo mogoče sploh pogajati), vendar obstajajo jasna pravila o tem, kako se poslance Evropskega parlamenta (evropski demokratični predstavnik) obvešča o takšnih trgovinskih pogajanjih. In ta so bila skrbno spoštovana.
- Komisar za trgovino Karel De Gucht je sodeloval v treh plenarnih razpravah, pri dveh resolucijah in deklaraciji EP ter odgovarjal na številna pisna in ustna vprašanja, službe Komisije pa so med pogajanji organizirale številna informativna srečanja s poslanci Evropskega parlamenta.
Katere države so vključene:
- Avstralija, Evropska unija, Japonska, Kanada, Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in Združene države Amerike.
- Pričakuje se, da se bodo velike države, ki se soočajo z enakimi težavami na področju ponarejanja in piratstva, morda pridružile sporazumu.
Časovni okvir sporazuma:
- Razprave o tem sporazumu so se začele leta 2007. Uradna pogajanja so se začela junija 2008 in so zajemala sedem krogov.
- Končala so se novembra 2010, pogodbenice pa zdaj izvajajo svoje notranje postopke ratifikacije. Končno besedilo lahko najdete na naslednji povezavi .
- Vse pogodbenice, razen EU, Švice in Mehike, so ACTO podpisale decembra 2011.
- EU jo je podpisala 26. januarja 2012 v Tokiu. ACTA vsebuje določbe o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov, pri čemer gre za področje, ki je v deljeni pristojnosti EU in njenih držav članic. Zato mora sporazum podpisati in ratificirati EU ter vseh 27 držav članic.
Naslednji koraki:
- Ko bodo EU in njene države članice sporazum podpisale, bo Evropski parlament uradno obveščen, da lahko začne izvajati postopek odobritve. Ta bo zajemal razprave v različnih odborih (Odbor za mednarodno trgovino, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbor za pravne zadeve) ter morebitno javno obravnavo. Glasovanje s „potrditvijo“ bo najverjetneje potekalo konec poletja 2012.
- Ko Evropski parlament odobri sporazum in se zaključijo nacionalni postopki ratifikacije v državah članicah, mora Svet ministrov sprejeti končni sklep o zaključku sporazuma. O tem se obvestijo druge pogodbenice ACTE in sporazum za EU začne veljati.
10 zmot o sporazumu ACTA
- ACTA bo omejila dostop do spleta in cenzurirala spletne strani.
Preberite besedilo sporazuma ACTA. V njem ni niti enega odstavka, ki bi potrjeval to trditev. ACTA zadeva nezakonite dejavnosti v velikem obsegu, s katerimi se ukvarjajo kriminalne združbe. Ne zadeva uporabe spleta navadnih ljudi v vsakodnevnem življenju. Uporabniki spleta lahko še naprej delijo nepiratski material in informacije na spletu. ACTA ne bo omejevala pravic ljudi na spletu ali zapirala spletnih strani, kot o tem razpravljajo v ZDA (SOPA in PIPA).
- ACTA bo vodila do nadzorovanja prenosnih računalnikov letalskih potnikov na mejah in spremljanja prometa na spletu.
Spoštovanje temeljnih pravic, kot so zasebnost, pravica do izražanja in varstvo podatkov, je izrecno navedeno kot glavno načelo sporazuma. ACTA celo izrecno navaja, da potniki ne bodo pregledani, če sporno blago ni komercialne narave in ni del nezakonitega trgovanja v velikem obsegu.
- ACTA je skrivni sporazum. Pogajanja niso bila pregledna, izvedena so bila „za zaprtimi vrati“. Evropski parlament ni bil v celoti obveščen in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ni bilo.
Besedilo ACTE je javno dostopno vsem. Pogajanja o ACTI se niso razlikovala od pogajanj o katerem koli drugem mednarodnem sporazumu. Dejstvo je, da se o takšnih sporazumih ne pogaja javno, vendar po sprejetju Lizbonske pogodbe in revidiranega okvirnega sporazuma veljajo jasna pravila o tem, kako je treba Evropski parlament obveščati o takšnih trgovinskih pogajanjih. In ta so bila skrbno spoštovana. Komisar za trgovino Karel De Gucht je sodeloval v treh plenarnih razpravah, pri dveh resolucijah in deklaraciji EP ter odgovarjal na številna pisna in ustna vprašanja, službe Komisije pa so med pogajanji organizirale številna informativna srečanja s poslanci Evropskega parlamenta.
Prav tako je bila obveščena tudi javnost, in sicer od začetka pogajanj o ciljih in splošnih temah pogajanj. Komisija je vse od aprila 2010 po zaključku vsakega pogajalskega kroga objavila zbirna poročila in besedilo pogajanj. Pripravila je tiskovne konference in štiri konference o ACTI za zainteresirane strani, eno celo nekaj dni pred prvim pogajalskim krogom. Naši pogajalski partnerji, na primer ZDA, Švica, Avstralija in Kanada, so storili enako.
- ACTA bo vodila k uvedbi sistema „treh opozoril“ za spletne kršitve ali zahtevam, da ponudniki spletnih storitev spremljajo ali filtrirajo oddane podatke.
ACTA za spletne kršitve ne zahteva uvedbe sistema „treh opozoril“ ali „postopnega odziva“. Od ponudnikov spletnih storitev pa tudi ne zahteva spremljanja ali filtriranja vsebine njihovih uporabnikov. ACTA je v celoti v skladu z veljavno zakonodajo EU, ki velja od leta 2000 (Direktiva o elektronskem poslovanju) in ne spreminja ničesar.
- ACTA bo revnim državam preprečila, da bi kupovale poceni zdravila.
V ACTI ni nobene določbe, ki bi neposredno ali posredno vplivala na zakonito trgovino z generičnimi zdravili ali širše na zdravje ljudi po svetu. ACTA pa se izrecno sklicuje na deklaracijo iz Dohe o intelektualni lastnini in zdravju ljudi. ACTA tudi izključuje patente iz kriminalnih in mejnih ukrepov.
- ACTA daje prednost imetnikom pravic intelektualne lastnine. Odpravlja zaščitne ukrepe in izjeme, uvedene v skladu z mednarodnim pravom.
Prav nasprotno. ACTA je osnovana zelo prilagodljivo in vsebuje potrebne zaščitne ukrepe, ki bodo sodelujočim državam omogočili vzpostaviti ustrezno ravnovesje med vsemi zadevnimi pravicami in interesi v skladu z njihovimi gospodarskimi, političnimi in družbenimi cilji ter njihovimi pravnimi tradicijami. Vsi zaščitni ukrepi in izjeme iz zakonodaje EU ali Sporazuma TRIPs bodo v celoti ostali v veljavi.
- Določbe ACTE o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov na področju pravic intelektualne lastnine zahtevajo sprejetje dodatne zakonodaje na ravni EU.
Zakonodaje EU o kazenskih ukrepih ni. Določbe ACTE o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov ne zahtevajo sprejetja dodatne zakonodaje na ravni EU.Zelo majhno število držav članic bo morda moralo (spremeniti?) svojo zakonodajo, povezano z izvrševanjem kazenskopravnih ukrepov, da bodo izpolnjevale obveznosti, ki so jih sprejele (ACTA je mešan sporazum na področju, na katerem si EU in države članice delijo pristojnost). Mnenji pravne službe Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2011 in 8. decembra 2011 sta to jasno potrdili in podali odgovore na vprašanja odborov INTA in JURI.
- ACTA vodi k „usklajevanju skozi zadnja vrata“. Študija, ki jo je pri strokovnjakih naročil odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino (INTA), navaja, da bo sprejetje ACTE zahtevalo izvedbo sprememb zakonodaje EU v zvezi z uveljavljanjem pravic in/ali nacionalnih zakonodaj.
Določbe ACTE so v skladu z veljavno zakonodajo EU. ACTA ne bo povzročila nobene revizije ali prilagajanja zakonodaje EU in od držav članic ne bo zahtevala, da pregledajo ukrepe ali instrumente, s katerimi izvajajo ustrezno zakonodajo EU. ACTA je tudi v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs). Študija odbora INTA ne podaja dokazov za kakršen koli dejanski položaj, v katerem bi ACTA nasprotovala kateri koli določbi, ki velja v zakonodaji EU, niti je ne bo razveljavila ali zahtevala njene spremembe. To sta jasno potrdili navedeni mnenji pravne službe Evropskega parlamenta.
- O ACTI se je pogajalo kot o samostojnem sporazumu, da bi se izognilo pogajanjem v vključujočem večstranskem forumu, kot je Svetovna trgovinska organizacija ali Svetovna organizacija za intelektualno lastnino.
Komisija je dajala prednost dogovarjanju o težavah na področju pravic intelektualne lastnine s STO ali WIPO in je zato predložila nekaj predlogov. Vendar so nekateri člani teh organizacij nasprotovali kakršni koli razpravi o uveljavljanju pravic. ACTA določa mednarodne standarde o pravicah intelektualne lastnine in druge države se lahko vedno pridružijo temu večstranskemu sporazumu.
- EU bo uvedla določbe iz ACTE za tretje države prek vključitve v prostotrgovinske sporazume.
EU nima nobenega takšnega namena, to pa tudi ni bilo predlagano v dvostranskih trgovinskih pogajanjih EU.
Več:
| |
O nas
