Evropska komisija
Slovenija

Slovenci bolj pesimistično ocenjujejo trenutne gospodarske razmere in obete kot pred letom dni, ugotavlja nacionalno poročilo Eurobarometer za Slovenijo. Kljub temu je 1006 anketiranih Slovencev kondicijo slovenskega, evropskega in svetovnega gospodarstva ocenilo bolje od evropskega povprečja, slabše pa ocenjujejo finančno stanje gospodinjstev in raven življenjskih stroškov. Poročilo beleži višjo podporo članstvu Slovenije v EU in rahel padec podpore Slovencev posameznim evropskim politikam, ki pa kljub temu ostaja med najvišjimi v EU. Slovenci so tako zopet največji podporniki evropske monetarne unije in največji zagovorniki širitve Unije.

Kaj še ugotavlja poročilo:

• v primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, padel za štiri odstotne točke, vendar se Slovenci s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem uvrščajo nad evropsko povprečje (76 %);

• 52 % Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46 % pa jih meni, da je ta slab. V povprečju evropski državljani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države občutno slabše kot v Sloveniji; na ravni EU se je namreč delež tistih, ki ocenjujejo nacionalno gospodarstvo kot slabo, povečal za 20 odstotnih točk na 69 %. Le 29 % anketiranih pa je gospodarski položaj svoje države opredelilo kot dobrega;

• gospodarski položaj Evrope ocenjuje kot dober 55 % vprašanih, 41 % pa kot slabega. Od predhodnega merjenja pred letom dni se je delež Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Evrope dober, zmanjšal za 21 odstotnih točk (s 76 % na 55 %). Na ravni EU je upad tega deleža še višji (za 25 odstotnih točk z 58 % na 33 %);

• še slabše so ocene trenutnih gospodarskih razmer po svetu, kar je bilo tokrat prvič vključeno v raziskavo. 61 % Slovencev in v povprečju 71 % evropskih državljanov ocenjuje, da so razmere v svetovnem gospodarstvu slabe;

• na osebni ravni Slovenci položaj ocenjujejo nekoliko manj pesimistično: 62 % vprašanih ocenjuje finančno stanje svojega gospodinjstva kot dobro, 63 % pa kot dober ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 % vprašanih ocenilo kot slabega. Več kot polovica vprašanih (55 %) se je strinjala, da ima konec meseca težave s plačevanjem računov, kar je za štiri odstotne točke manj kot pred 6 meseci. V nasprotju s trendom v drugih članicah so Slovenci med vsemi najbolj prepričani, da gredo stvari v državi trenutno v pravo smer;

• na področju zaposlovanja v Sloveniji 35 % Slovencev vidi stanje kot dobro, 62 % pa kot slabo. Od prejšnjega merjenja je delež vprašanih v Sloveniji, ki položaj na področju zaposlovanja v državi ocenjujejo kot dober, porasel za tri odstotne točke. V nasprotju s tem je na ravni EU27 ta delež upadel za osem odstotnih točk na 28 %;

• inflacija ostaja daleč najpomembnejša zadeva, s katero se mora po mnenju 57 % anketiranih soočiti Slovenija. Od prejšnjega merjenja je delež teh odgovorov občutno upadel (za 14 odstotnih točk). Kot drugo najpomembnejše vprašanje, s katerim se mora soočiti Slovenija, so vprašani opredelili gospodarski položaj (29 %), sledijo pokojnine (22 %);

• vpliv finančne krize se kaže tudi v večjem pesimizmu Slovencev glede prihodnosti, saj je delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje stanja v naslednjih 12 mesecih pri vseh vprašanjih porasel. 25 % (+12) anketiranih pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu poslabšalo, 46 % (+4) jih pričakuje poslabšanje položaja slovenskega gospodarstva, 44 % (+10) slabše stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji, 32 % (+9) pa poslabšanje finančnega stanja gospodinjstva;

• članstvo Slovenije v EU kot dobro ocenjuje za sedem odstotnih točk več Slovencev (59 %) kot pred pol leta. 71 % – enako kot pred 6 meseci – jih meni, da je Slovenija s članstvom pridobila. 65 % (+3) Slovencev meni, da evro Sloveniji zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost;

• 51 % Slovencev meni, da njihov glas v Evropski uniji šteje, kar je najvišji delež med EU27. Od prejšnjega merjenja ob koncu predsedovanja Slovenije Svetu EU, se je delež tistih, ki verjamejo, da njihov glas v EU šteje, povečal za deset odstotnih točk. 79 % (+6) vprašanih meni, da glas Slovenije šteje v EU, 53 % (-3) pa je izrazilo prepričanje, da so slovenski interesi v EU dobro upoštevani. 57 % Slovencev meni, da Evropska unija vsiljuje svoja stališča Sloveniji. 38 % pa jih meni, da je Unija občutljiva za vprašanja, ki zadevajo slovenske državljane;

• zaupanje v vse institucije ostaja visoko nad evropskim povprečjem. Dve tretjini Slovencev (65 %) ocenjujeta, da razumeta delovanje Evropske unije, kar je največ v EU. To potrjuje dejstvo, da je največ vprašanih Slovencev pravilno odgovorilo na štiri zastavljena vprašanja, s katerimi se je ocenjevalo poznavanje evropskih zadev. Več Slovencev od evropskega povprečja je dejalo, da poznajo okvirno strukturo evropskega proračuna, a ne znajo pravilno opredeliti deleža politik v porabi evropskega denarja;

• Slovenci z 90 % podporo ostajajo najbolj naklonjeni evropski monetarni uniji, še naprej tudi zelo podpirajo skupno zunanjo politiko (79 %) ter skupno obrambno in varnostno politiko (86 %). Podpora ostalim evropskim projektom upada;

• čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla (-4), so Slovenci s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije in visoko nad evropskim povprečjem, kjer širitev podpira 44 % (-3) vprašanih. Ob prihajajoči 5. obletnici širitve na deset novih članic, tudi Slovenijo, je 62 % Slovencev prepričanih, da je ta širitev Unijo okrepila. Obenem pa v veliki meri ne delijo prepričanja ostalih Evropejcev, da je padec Berlinskega zidu koristil Evropi in Sloveniji;

• Slovenci menijo, da bi Unija morala bolj delovati na področju socialnih zadev (43 %), okolja (34 %) in notranjega trga (28 %). Temu ustreza tudi želja več kot polovice Slovencev, da bi se v prihodnje evropski proračun v večji meri porabljal za zaposlovanje in socialne zadeve.

Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji je bila na terenu opravljena med 7. oktobrom in 4. novembrom 2008. V raziskavo je bilo vključenih 1006 anketirancev.

Več:

• nacionalno poročilo Eurobarometer [10 MB]