Interreg : European Territorial Co-operation

European Territorial Cooperation (ETC), better known as Interreg,  is one of the two goals of cohesion policy and provides a framework for the implementation of joint actions and policy exchanges between national, regional and local actors from different Member States. The overarching objective of European Territorial Cooperation (ETC) is to promote a harmonious economic, social and territorial development of the Union as a whole. Interreg is built around three strands of cooperation: cross-border (Interreg A), transnational (Interreg B) and interregional (Interreg C).
Five programming periods of Interreg have succeeded each other:
 INTERREG I (1990-1993) -  INTERREG II (1994-1999) - INTERREG III (2000-2006) - INTERREG IV (2007-2013) - INTERREG V (2014-2020)

Dodatna orodja

  •  
  • Pomanjšaj besedilo  
  • Povečaj besedilo  

Novice

    Naša prva izdaja za leto 2017 napoveduje dvojno praznovanje – mineva 10 let odkar sta se Bolgarija in Romunija pridružili Evropski uniji in v tem času se je mnogo spremenilo. V Panorami so pod drobnogledom koristi, ki jih je članstvo v Uniji prineslo državama in njunim državljanom. Naš poglobljeni prispevek je osredotočen na zahodno Grčijo, ki ima ogromno možnosti in ki jo kohezijska politika podpira z izvajanjem strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

    Najnovejše poročilo razkriva, da morajo države sodelovati pri reševanju svetovnih izzivov, ki ne poznajo meja. Štiri makroregionalne strategije v praksi pomagajo državam članicam EU in državam, ki niso članice EU, pri povezovanju prizadevanj v zvezi z medsektorskimi vprašanji.

    V intervjuju z dr. Ianom Borgom, malteškim parlamentarnim sekretarjem za predsedovanje EU leta 2017 in sklade EU, se pogovarjamo o tem, kako država vodi predsedstvo in kakšne koristi ima od podpore kohezijske politike.

    Vključen je tudi članek o novi izboljšani oceni za večje projekte s podrobnostmi o tem, kako Poljska kar najbolje izkorišča naložbene priložnosti, ki jih zagotavljajo finančna sredstva EU.

    Rubrika „Z vašimi besedami“ vključuje prispevke iz Danske, Estonije, Latvije in regije Južnoegejskih otokov, v objektiv pa smo ujeli projekte v treh belgijskih regijah.

    Panorama 60: Bulgaria and Romania celebrate 10 years in the EU

    Evropska komisija je danes prvič v zgodovini sprejela enotno poročilo o izvajanju štirih obstoječih makroregionalnih strategij Evropske unije (EU): strategije EU za regijo Baltskega morja, strategije EU za Podonavje, strategije EU za jadransko-jonsko regijo in strategije EU za alpsko regijo.

    Poročilo vsebuje oceno stanja na področju izvajanja trenutnih strategij in povzema glavne že dosežene rezultate. Povzema tudi pridobljene izkušnje ter daje številna priporočila o možnem razvoju strategij in njihovih akcijskih načrtov, tudi ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike.

    Poročilo nadalje obravnava pogosta medsektorska vprašanja, ki zadevajo vse štiri strategije, ne glede na njihovo stopnjo razvitosti (npr. oblikovanje politik in načrtovanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje, financiranje in komuniciranje). V posameznih poglavjih so predstavljeni ključni rezultati in izzivi vsake makroregionalne strategije.

    Izvajanje štirih makroregionalnih strategij EU, v katerega je vključenih 19 držav članic EU in 8 držav zunaj EU, je v splošnem povečalo zanimanje za evropsko teritorialno sodelovanje in teritorialno kohezijo ter njuno dodano vrednost kot tudi ozaveščenost o tej tematiki. Strategije so povečale usklajenost in poglobile sodelovanje na določenih področjih (npr. plovnost, energija, podnebne spremembe) ter med vključenimi državami, obenem pa so okrepile sodelovanje z državami zunaj EU in jih približale EU. Prispevale so tudi k oblikovanju politik, izvajanju obstoječe zakonodaje in poglobljenemu dialogu med različnimi akterji.

    Vseeno pa strategije še niso izkoristile vseh potencialov in ostajajo tudi nekateri izzivi, ki jih je še vedno treba premagati. Države članice, ki so začele izvajati strategije, morajo okrepiti lastništvo in prevzeti več odgovornosti, poleg tega je treba izboljšati učinkovitost sistemov upravljanja in bolje uskladiti obstoječe vire financiranja (evropske, regionalne, nacionalne). Poročilo poudarja tudi pomen upravnih virov in zmogljivosti doseganja zastavljenih ciljev.

    Ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike se porajajo določena vprašanja, ki zadevajo predvsem sinergije in dopolnjevanje med makroregionalnimi strategijami EU in programi, financiranimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, usklajevanje strategij s transnacionalnimi programi Interreg ter nadaljnje izboljšave sistema upravljanja.

    Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki podaja podrobnejše podatke o stanju na področju izvajanja posameznih makroregionalnih strategij in tudi specifična priporočila.

    Poročilo omogoča celovito razumevanje delovanja štirih makroregionalnih strategij EU s podajanjem konkretnih primerov izvajanja na posameznih področjih. Vsak od njih ima svojo dodano vrednost, na primer:

    • kakovost vode Baltskega morja se izboljšuje in pritok hranil se zmanjšuje zahvaljujoč izvajanju projektov, kot sta PRESTO ali IWAMA (interaktivno upravljanje voda);
    • omrežje SUBMARINER še naprej aktivno spodbuja inovativno in trajnostno rabo morskih virov ter sodelovanje med zadevnimi akterji in pobudami na tem področju v regiji Baltskega morja;
    • v Podonavju se z usklajenim upravljanjem vode in obvladovanjem tveganj v projektih, kot je SEERISK, občutno zmanjšuje nevarnost škode zaradi poplav;
    • ozka grla pri plovbi po Donavi se odpravljajo in varnost plovbe se izboljšuje s projekti, kot sta FAIRWAY in DARIF;
    • sodelovanje z državami EU pri konkretnih vprašanjih skupnega interesa v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo pomaga udeleženim državam z zahodnega Balkana na poti do pristopa k EU;
    • s ciljem trajnostne gospodarske rasti, prijazne do okolja, so zeleni in modri koridorji, ki povezujejo kopno in morje v Jadranskem in Jonskem morju, postali ključno področje, na katerem bi bilo treba spodbujati strateške projekte;
    • z vzpostavljanjem čezmejnega izobraževalnega prostora za dvojno poklicno usposabljanje v alpski regiji se ukvarjajo projekti, kot je mountErasmus;
    • čezmejna povezljivost v alpski regiji se na področju potniškega prometa izboljšuje, in sicer z razvojem projekta AlpInfoNet v čezmejni sistem za potovalne informacije.

    Več informacij

     

    Septembra 2015 je Komisija začela čezmejni pregled, da bi preučila ovire, s katerimi se še vedno srečujejo ljudje v obmejnih regijah. Del tega pregleda je bilo tudi javno posvetovanje na ravni EU. Rezultati tega posvetovanja so predstavljeni danes.

    Ne le, da so sodelujoči jasno opredelili preostale čezmejne težave, ampak so imeli tudi možnost predlagati konkretne zamisli za odpravljanje teh težav, ki so zbrane v tem poročilu.

    Omenjajo pet glavnih ovir:

    1. zakonske in upravne ovire (nepriznavanje kvalifikacij, razlike v sistemu socialne varnosti ter v pokojninskem in davčnem sistemu),
    2. jezikovne ovire,
    3. težek fizični dostop (pomanjkanje infrastrukture in celovitih sistemov javnega prevoza),
    4. nesodelovanje med javnimi organi glede čezmejnih težav in
    5. gospodarske razlike (razhajanja na trgu dela in v plačah, ustvarjanje nesimetričnih tokov).

    Za spodbujanje čezmejnega sodelovanja bo v obdobju 2014–2020 namenjenih več kot 10 milijard evrov iz skladov ESI.

    Več informacij

Več novic

Introduction

In 1990, Interreg was developed as a Community Initiative in with a budget of just EUR 1 billion covering exclusively cross-border cooperation. Later, Interreg has been extended to transnational and interregional cooperation. For 2014-2020 European territorial cooperation is one of the two goals of Cohesion Policy besides investment for Growth and Job.

Interreg evolution

The 25th anniversary of Interreg has been celebrated in 2015 with a variety of events around Europe. Over the years, Interreg has become the key instrument of the European Union to support cooperation between partners across borders. The aim: to tackle common challenges together and find shared solutions - whether in the field of health, research and education, transport or sustainable energy.

2014-2020 period – Interreg V

In accordance with the new design of the European Cohesion Policy 2014-2020 and the targets set out in Europe 2020, Interreg has significantly been reshaped to achieve greater impact and an even more effective use of the investments. Key elements of the 2014-2020 reform are:
-Concentration
-Simplification
-Results orientation
The fifth period of Interreg is based on 11 investment priorities laid down in the ERDF Regulation contributing to the delivery of the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth. At least, 80% of the budget for each cooperation programme has to concentrate on a maximum of 4 thematic objectives among the eleven EU priorities:

11 priorities

The fifth programming period of Interreg has a budget of EUR 10.1 billion invested in over 100 cooperation programmes between regions and territorial, social and economic partners. This budget also includes the ERDF allocation for Member States to participate in EU external border cooperation programmes supported by other instruments (Instrument for Pre-Accession and European Neighborhood Instrument).

Interreg Budget

Interreg and inter-regional cooperation 2014-2020: state of play - video recording of the briefing (07/05/2015)

2007-2013 period – Interreg IV

The forth programming period of Interreg had a total budget of EUR 8.7 billion (2, 5 % of the total 2007-13 allocation for cohesion policy). This budget includes the allocation for Member States to participate in EU external border cooperation programmes supported by other instruments (Instrument for Pre-Accession and European Neighborhood Instrument). The budget was distributed as follows:

  • 60 Cross-border – Interreg IV-A, along 38 internal EU borders. ERDF contribution: EUR 5.6 billion.
  • 13 Transnational – Interreg IV-B, covering larger areas of co-operation such as the Baltic Sea, Alpine and Mediterranean regions. ERDF contribution: EUR 1.8 billion.
  • The interregional co-operation programme (INTERREG IVC) and 3 networking programmes (Urbact II, Interact II and ESPON) cover all 28 Member States of the EU. They provide a framework for exchanging experience between regional and local bodies in different countries. ERDF contribution: EUR 445 million.

The European Grouping of Territorial Cooperation

Meetings & Events

Interreg Annual Meeting April 26-28 2017

Interreg Annual Meeting June 6-7 2016

Interreg Annual Meeting September 15 2015

Interreg Annual Meeting May 19-20 2014

European Territorial Cooperation Annual Meeting 2013

Annual meeting of cross-border programmes 2011

Publications

European Territorial Cooperation: building bridges between people