Interreg : European Territorial Co-operation

European Territorial Cooperation (ETC), better known as Interreg,  is one of the two goals of cohesion policy and provides a framework for the implementation of joint actions and policy exchanges between national, regional and local actors from different Member States. The overarching objective of European Territorial Cooperation (ETC) is to promote a harmonious economic, social and territorial development of the Union as a whole. Interreg is built around three strands of cooperation: cross-border (Interreg A), transnational (Interreg B) and interregional (Interreg C).
Five programming periods of Interreg have succeeded each other:
 INTERREG I (1990-1993) -  INTERREG II (1994-1999) - INTERREG III (2000-2006) - INTERREG IV (2007-2013) - INTERREG V (2014-2020)

Dodatna orodja

  •  
  • Pomanjšaj besedilo  
  • Povečaj besedilo  

Novice

    Kohezijska politika, ki vključuje vse regije – od najmočnejših do najšibkejših –, je bistvenega pomena za uspeh Evropske unije.

    Regije Evrope tvorijo hrbtenico Evropske unije s političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika. Trajna močna podpora regijam po letu 2020 je torej bistvenega pomena za uspeh Evrope. Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) nam omogočajo, da ustvarimo pravi zagon in povečamo naložbe. S spodbujanjem sodelovanja pa tudi zagotavljajo, da je Evropa pomembna in dostopna za državljane.

    Bavarska že od samih začetkov oblikuje svoja stališča o reformi skladov ESI, ki se bo začela po letu 2020. Naš glavni cilj, ki si ga delimo z drugimi regijami Evrope, je ohraniti ustrezno raven skladov ESI za vse evropske regije. To zlasti velja za razvitejše regije, kot je Bavarska, da bi njihova močnejša regionalna odličnost še naprej prinašala koristi slabše razvitim sosedam s povečanim povpraševanjem in večjo dodano vrednostjo. Skupna evropska politika podpore Evropo povezuje, namesto da bi jo delila na „dajalce“ in „prejemnike“.

    Močna regija, kot je Bavarska, pa pomeni tudi veliko več kot le hitro razvijajoče se kraje in mesta. Okraji, ki mejijo na Češko republiko, so del strukturno šibkejših območij, kar jih uvršča med prednostna območja za posredovanje Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    Regionalna politika EU je za nas tako pomembna zato, ker neposredno vpliva na prebivalce Bavarske in drugih evropskih regij. Številni projekti na Bavarskem se lahko izvedejo samo s pomočjo skladov EU. Skladi ESI v nasprotju s kratkoročnimi mehanizmi za obvladovanje krize zagotavljajo dolgoročna sredstva skozi celotno obdobje financiranja, pri čemer se sredstva in viri določijo vnaprej. S tem se omogoči visoka stopnja načrtovanja in finančne varnosti. Možno pa je tudi uresničenje pomembnih vseevropskih ciljev, ki ne prinašajo nujno „hitrih zmag“, temveč zahtevajo dolgoročno politično vztrajnost. Dolgoročnih in trajnostnih skladov ESI, ki temeljijo na nepovratnih sredstvih, ne bi smeli nadomestiti selektivni, kratkoročni instrumenti financiranja, temveč bi bilo treba ohraniti njihovo strateško, skupno in v rezultate usmerjeno strukturo financiranja projektov.

    Geslo Evrope po letu 2020 se mora glasiti: „Gradimo mostove, ne zidov“. Sodelovati morajo vse strani, ne da bi se ustvarjale nepotrebne ločnice. Za to je potrebno še močnejše čezmejno sodelovanje. Programi Interreg so prispevali k povezovanju Evrope, čemur ni mogoče oporekati. Sodelovanje s sosedami lokalnim prebivalcem jasno prikazuje dodano vrednost stabilne Evrope – obmejna območja preteklosti so postala shajališča prihodnosti.

    Okrepiti bi bilo treba tudi nove pristope politike, kot so makroregionalne strategije, ter ustvariti dodatne sinergije v čeznacionalnih programih EU. Bavarska se kot predsedujoča regija strategije EU za alpsko regijo (EUSALP) zavzema za okrepitev makroregionalnih strategij EU po letu 2020. Močno se zavzema tudi za omejitev birokratskega bremena na področju politike financiranja ter s tem za okrepitev samozadostnosti, pri čemer zagotavlja, da regionalna pomoč ohrani svojo dodano vrednost.

    Evropska kohezijska politika je pravi izraz evropske solidarnosti, kjer močnejši podpirajo šibkejše. Bavarska to razume in ceni. Tudi sama je namreč izkusila solidarnost drugih na svoji poti od kmetijske dežele do dežele inovacij. Bavarska podjetja danes sodelujejo s partnerji iz vse Evrope. Strateška evropska regionalna politika zato zajema vse evropske regije, vključno z razvitejšimi. Samo tako lahko okrepimo socialno in regionalno kohezijo znotraj držav članic in med njimi ter obenem podpremo gospodarski uspeh vseh regij. Ko to dosežemo in ko lokalni prebivalci izkusijo dejanske uspehe evropskega sodelovanja, bodo državljani lahko ponovno zaupali v EU. 

    BEATE MERK

    Državna ministrica za evropske zadeve in regionalne odnose Bavarske

    Panorama 62: Boosting innovation across the regions

    Karl-Heinz Lambertz, predsednik Evropskega odbora regij, pojasnjuje, da je cilj nedavno sprejete pobude #CohesionAlliance seznaniti evropske državljane z glavno naložbeno politiko EU.

     

    Evropska unija se je letos na Nizozemskem in v Franciji nedvomno izognila dvema populističnima in posebej nevarnima grožnjama za njeno enotnost. Dokaz njene želje po reformah lahko najdemo na najvišji ravni njenih razmišljanj o prihodnosti Evrope, vendar je danes še vedno na razpotju.

    Poskusi reform so bili že opravljeni in so včasih tudi pokazali neke izboljšave, toda „stare“ politike še vedno predstavljajo grožnjo, ki se kaže predvsem na področju kohezijske in skupne kmetijske politike. Pojavljajo pa se tudi novi izzivi, kot sta Brexit ali potreba, da se stori več za varnost državljanov, obrambo, upravljanje migracij in beguncev ter zunanjo politiko.

    V teh okoliščinah bi bila napaka izbrati napačne cilje, zato Evropski odbor regij (OR) zagovarja trdno in učinkovito kohezijsko politiko, ki je prepoznavna za državljane.

    Da bi bil pri tem še uspešnejši, je bilo ustanovljeno zavezništvo za kohezijo ali #CohesionAlliance. Javnost premalo pozna kohezijsko politiko, kljub temu da gre za glavno naložbeno politiko EU. Dejansko se je pokazalo, da radi pozabljamo, kakšna bi bila Evropa brez te politike.

    Številke povejo vse

    Kot poudarja dokument za razpravo o prihodnosti sredstev EU, ne bi smeli nikoli pozabiti, da je kohezijska politika v obdobju 2007–2013 zagotovila finančno pomoč za 121 400 novoustanovljenih podjetij in približno 400 000 MSP, 94 955 raziskovalnih projektov in 33 556 projektov sodelovanja med MSP in raziskovalnimi središči, 41 600 novih trajnih zaposlitev, povezanih z raziskavami, obnovo 1 500 km tirnic v vseevropskem prometnem omrežju in nenazadnje za 49,7 milijona udeležb v obliki posredovanj, usmerjenih v izboljšanje človeškega kapitala, od česar je skoraj polovica prispevala k pridobivanju novih spretnosti.

    Evropo, ki nudi zaščito, zlasti pred negativnimi učinki globalizacije, lahko njeni državljani najdejo prav v kohezijski politiki. Prav tako ni naključje, da vseskozi narašča tudi podpora državljanov tej politiki, kar kaže tudi nedavna raziskava Eurobarometra iz junija 2017, glede na katero 78 % državljanov meni, da se v njihovem mestu ali regiji kaže pozitiven vpliv regionalnih naložb EU.

    Ta zaščita je očitna – številke govorijo same zase –, kljub temu pa kohezijska ostaja ena od evropskih politik, ki so najbolj na udaru glede na dejstvo, da v prihodnosti lahko pričakujemo velika zmanjšanja znotraj večletnega finančnega okvira, zlasti zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU.

    Moja analiza se glasi: OR sam ne more ubraniti te politike in doseči pričakovanih rezultatov. V okviru zavezništva #CohesionAlliance mora biti katalizator vseh pobud, ki podpirajo kohezijo in ki so se ukoreninile na ozemljih. Te pobude so številne in kakovostne: mesta, regije, civilna družba, gospodarski svet, združenja in mreže so pripravljeni in želijo predlagati novo kohezijsko politiko za prihodnost.

    V bistvu ne gre za sprejemanje nespremenljivih načel ustaljene politike na področju kohezije. Rešitev je, ravno nasprotno, v tem, da se pokaže, da je treba za nadaljevanje kohezijske politike slednjo preoblikovati na podlagi njenih temeljnih načel in sklenjene triade, ki vključuje teritorialno kohezijo, mobilizacijo zasebnega sektorja prek ustreznih finančnih instrumentov in udeležbo v prožnejšem Paktu za stabilnost in rast.

    Mnenje OR, ki se zavzema „za močno in učinkovito evropsko kohezijsko politiko po letu 2020“, poudarja to usmeritev: proračun, ki ustreza našim ciljem, ponovna potrditev načela politike partnerstva, ki temelji na teritorialnem pristopu, velika poenostavitev postopkov, zlasti upravljanja in nadzora, na podlagi načela diferenciacije in sorazmernosti, močnejša povezava s strukturnimi reformami prek predhodne pogojenosti, novi kazalniki za dodelitev sredstev in boljše upoštevanje podregionalnih razlik ter večja vidnost rezultatov.

    Združevanje moči

    Ravno na podlagi teh načel so se OR in glavna združenja lokalnih organov (CPMR, AER, Eurocities, CEMR, AEBR) povezali in ustvarili platformo za zavezništvo #CohesionAlliance, namenjeno zbiranju vseh pobud, ki jih je mogoče prepoznati med vsemi temi splošnimi načeli. OR lahko tako postane institucionalni predstavnik ozemelj in zahtev državljanov v pogajanjih o prihodnosti večletnega finančnega okvira ter pri razvoju prihodnjih predpisov, ki bodo usmerjali uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

    Po sprejetju mnenja OR 12. maja 2017 in predstavitvi velike pobude za zavezništvo #CohesionAlliance 18. maja bomo to platformo z vidika politike predstavili 9. oktobra v evropskem tednu regij in mest.

    Moja želja je, da ta pobuda postane čim bolj oprijemljiva in prepoznavna, da bi lahko dosegla največje število predstavnikov, izvoljenih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, in da bi segla še dlje, do vseh tistih, ki se vsak dan srečujejo z dodano vrednostjo kohezijske politike.

    Prav zato bo to zavezništvo v središču srečanja odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj in komisije OR za teritorialno kohezijo, ki bo potekalo 10. oktobra. Pomembno je, da skupaj s komisarko Creţu prenesemo ta sporočila Svetu za splošne zadeve 15. novembra, da bi lahko še naprej ozaveščali tiste države članice, ki bodo sprejemale proračunske odločitve, ki so ključnega pomena za prihodnost Evrope.

    Skupaj z zavezništvom bomo vso svojo energijo usmerili v obrambo kohezijske politike v interesu vseh Evropejcev.

    Da bi v celoti izkoristili gospodarski potencial obmejnih regij EU s 150 milijoni državljanov, Komisija danes vzpostavlja „kontaktno točko za meje“. Točka ponuja regijam prilagojeno podporo za pomoč pri odstranjevanju ovir za zaposlovanje in naložbe.

    Prehajanje iz enega upravnega in pravnega sistema v drugega je za podjetja, delavce in študente še vedno zapleteno in drago. Kontaktna točka za meje bo v skladu s pozivom predsednika Junckerja v njegovem govoru o stanju v Uniji leta 2017, naj se zagotovi pravičnost na našem enotnem trgu, z vrsto konkretnih ukrepov pomagala obmejnim regijam, da bodo bolje sodelovale.

    Prispevala bo k (1) izboljšanju dostopa do delovnih mest (2) dostopa do storitev, kot so zdravstveno varstvo in sistemi javnega prevoza, in (3) lažjemu čezmejnemu poslovanju.

    Ta predlog je z vrsto novih ukrepov in seznamov tekočih pobud, ki naj bi pomagali obmejnim regijam EU, da rastejo hitreje in se tesneje povezujejo, del širšega sporočila „Spodbujanje rasti in kohezije v obmejnih regijah EU“.

    Komisarka za regionalno politiko Corina Crețu je povedala: «„Več kot četrtina evropskega bogastva je proizvedenega v obmejnih regijah, vendar njihov gospodarski potencial še vedno ni v celoti izkoriščen. Imamo morje različnih možnosti, ki samo čakajo, da jih bomo raziskali. Komisija bo zagotovila tem regijam prilagojeno podporo, od katere bodo imeli neposredno korist tam živeči prebivalci.“

    V kontaktni točki bodo zaposleni strokovnjaki Komisije v čezmejnih zadevah, ki bodo nudili nasvete nacionalnim in regionalnim organom, tako da bodo vzpostavili novo vseevropsko spletno mrežo za zbiranje in izmenjavo dobrih praks.

    Boljši dostop do delovnih mest

    Dnevno ali tedensko prečka mejo že 2 milijona delavcev in študentov. Kontaktna točka za meje bo za olajšanje čezmejnega zaposlovanja podpirala regije, ki želijo poglobiti svoje sodelovanje. Tako lahko regije dobijo nasvete o medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, skupnih študijskih programih ali usposabljanjih za podjetnike.

    Kontaktna točka za meje bo središče za informacije o dobrih praksah na področju čezmejnih služb za zaposlovanje, kot npr. skupna mreža, ki sta jo vzpostavili španska Galicija in severna regija Portugalske in jo je podprl Evropski portal za zaposlitveno mobilnost EURES.

    Pri tem lahko kontaktna točka za meje prispeva k vzpostavitvi prihodnjega Evropskega organa za delo, ki ga je v govoru o stanju Unije leta 2017 napovedal predsednik Juncker, da se okrepi sodelovanje med organi trga dela na vseh ravneh in za boljše upravljanje čezmejnih primerov.

    Boljši dostop do javnih storitev

    Da bi postale obmejne regije na področju javnih storitev privlačnejše in bolj vključujoče, bo kontaktna točka:

    • popisala obstoječe čezmejne strukture zdravstvenega varstva, kot so čezmejna območja zdravstvenega varstva na francosko-belgijski meji,
    • preučila, katere železniške povezave manjkajo vzdolž notranjih meja, za učinkovitejše čezmejne storitve javnega prevoza.

    Čezmejno poslovanje

    Kontaktna točka za meje bo spodbujala dialog o čezmejnih vprašanjih prek spletnega omrežja.

    Na zahtevo bodo strokovnjaki iz kontaktne točke zagotovili podporo, ko bo treba bolje uskladiti pravila za ustanavljanje podjetij, deliti dobre prakse iz drugih obmejnih regij in spodbujati večjo uporabo spletnih postopkov.

    Poleg vzpostavitve kontaktne točke za meje bo Komisija izbrala do 20 projektov, ki kažejo inovativne rešitve pri odpravljanju čezmejnih ovir. Razpis za projekte bo objavljen pred koncem leta 2017.

    Nadaljnji koraki

    Kontaktna točka za meje bo začela delovati januarja 2018.

    V okviru sedanjega razmišljanja o prihodnosti financ EU bodo dobre prakse, zbrane prek kontaktne točke za meje, podlaga za razprave o programih naslednjih generacij čezmejnega sodelovanja („Interreg“), da bodo bolje obravnavali pravne in upravne ovire ter pomagali pri razvoju učinkovitih čezmejnih javnih storitev.

    Več informacij

Več novic

Introduction

In 1990, Interreg was developed as a Community Initiative in with a budget of just EUR 1 billion covering exclusively cross-border cooperation. Later, Interreg has been extended to transnational and interregional cooperation. For 2014-2020 European territorial cooperation is one of the two goals of Cohesion Policy besides investment for Growth and Job.

Interreg evolution

The 25th anniversary of Interreg has been celebrated in 2015 with a variety of events around Europe. Over the years, Interreg has become the key instrument of the European Union to support cooperation between partners across borders. The aim: to tackle common challenges together and find shared solutions - whether in the field of health, research and education, transport or sustainable energy.

2014-2020 period – Interreg V

In accordance with the new design of the European Cohesion Policy 2014-2020 and the targets set out in Europe 2020, Interreg has significantly been reshaped to achieve greater impact and an even more effective use of the investments. Key elements of the 2014-2020 reform are:
-Concentration
-Simplification
-Results orientation
The fifth period of Interreg is based on 11 investment priorities laid down in the ERDF Regulation contributing to the delivery of the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth. At least, 80% of the budget for each cooperation programme has to concentrate on a maximum of 4 thematic objectives among the eleven EU priorities:

11 priorities

The fifth programming period of Interreg has a budget of EUR 10.1 billion invested in over 100 cooperation programmes between regions and territorial, social and economic partners. This budget also includes the ERDF allocation for Member States to participate in EU external border cooperation programmes supported by other instruments (Instrument for Pre-Accession and European Neighborhood Instrument).

Interreg Budget

Interreg and inter-regional cooperation 2014-2020: state of play - video recording of the briefing (07/05/2015)

2007-2013 period – Interreg IV

The forth programming period of Interreg had a total budget of EUR 8.7 billion (2, 5 % of the total 2007-13 allocation for cohesion policy). This budget includes the allocation for Member States to participate in EU external border cooperation programmes supported by other instruments (Instrument for Pre-Accession and European Neighborhood Instrument). The budget was distributed as follows:

  • 60 Cross-border – Interreg IV-A, along 38 internal EU borders. ERDF contribution: EUR 5.6 billion.
  • 13 Transnational – Interreg IV-B, covering larger areas of co-operation such as the Baltic Sea, Alpine and Mediterranean regions. ERDF contribution: EUR 1.8 billion.
  • The interregional co-operation programme (INTERREG IVC) and 3 networking programmes (Urbact II, Interact II and ESPON) cover all 28 Member States of the EU. They provide a framework for exchanging experience between regional and local bodies in different countries. ERDF contribution: EUR 445 million.

The European Grouping of Territorial Cooperation

Meetings & Events

Interreg Annual Meeting April 26-28 2017

Interreg Annual Meeting June 6-7 2016

Interreg Annual Meeting September 15 2015

Interreg Annual Meeting May 19-20 2014

European Territorial Cooperation Annual Meeting 2013

Annual meeting of cross-border programmes 2011

Publications

European Territorial Cooperation: building bridges between people