V programskem obdobju 2007–2013 je bilo v ključne segmente malteškega gospodarstva investiranih 850 milijonov EUR sredstev EU (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada) z namenom, da se občutno izboljša kakovost življenja Maltežanov. Na osnovi preteklih uspehov je Malta za programsko obdobje 2014–2020 prejela nadaljnjih 700 milijonov EUR, s katerimi trenutno podpira ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnos
- 09 February 2018
V programskem obdobju 2007–2013 je bilo v ključne segmente malteškega gospodarstva investiranih 850 milijonov EUR sredstev EU (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada) z namenom, da se občutno izboljša kakovost življenja Maltežanov.
Na osnovi preteklih uspehov je Malta za programsko obdobje 2014–2020 prejela nadaljnjih 700 milijonov EUR, s katerimi trenutno podpira ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnost, gospodarsko rast in trajnostni razvoj ter še naprej izboljšuje kakovost življenja svojih državljanov.
Malta je skladno s strategijo Evropa 2020, ki postavlja raziskave in inovacije v ospredje prizadevanj Evrope, da postane pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo z visoko stopnjo zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije, sredstva namenila infrastrukturi za raziskave in razvoj ter ukrepom za krepitev povezav med akademskim svetom in industrijo. V aktualnem programskem obdobju se ta trend ohranja, pa tudi prihodnje naložbe bodo še vedno osredotočene na objekte in opremo za raziskave in inovacije ter dostop podjetij do finančnih sredstev.
V preteklosti so bile naložbe v izobraževalno infrastrukturo usmerjene predvsem v zagotavljanje trdne podlage za povečanje udeležbe v izobraževanju na posrednješolski in visokošolski ravni. Iz ESRR je bilo pridobljenih 112,5 milijona EUR za infrastrukturo ter širitve, nadgraditve in druge kapitalske naložbe v glavne posrednješolske in visokošolske ustanove. Ukrepi v programskem obdobju 2014–2020 si bodo še naprej prizadevali doseči malteške nacionalne cilje zmanjšanja osipa v šolah in povečanja števila oseb med 30. in 34. letom starosti z zaključeno visokošolsko izobrazbo. Naložbe v izobraževanje vedno dopolnjuje Evropski socialni sklad, ki daje več poudarka kakovosti izobraževanja ter znanju in spretnostim študentov.
Spodbujanje gospodarskega vozlišča
Zaradi pomanjkanja naravnih virov ter njene velikosti in geografskega položaja je za Malto izjemno pomembno, da razvije nišne trge, na katerih blesti in ustvarja gospodarsko premoženje. S tem v mislih so bile in bodo ob podpori sredstev EU izvedene številne naložbe za večjo konkurenčnost Malte in njeno preobrazbo v vozlišče odličnosti v različnih gospodarskih panogah. Sredstva EU se bodo v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov še naprej uporabljala tudi za prestrukturiranje in modernizacijo v zasebnem sektorju.
Tudi zdravstveni sektor je ena od prednostih nalog na otoku, še posebej zato, ker zagotavlja socialno vključujočo družbo. Vodilni projekti iz prejšnjega programskega obdobja, na primer onkološki center, bodo dopolnjeni z dodatnimi naložbami za izboljšanje zdravstvenih storitev na Malti in zagotavljanje izvajanja skupnostnih storitev.
Razvoj izboljšane infrastrukture za malteško turistično industrijo je glede na njen pomen za lokalno gospodarstvo in številna delovna mesta, ki jih ustvarja, izjemno pomemben. Zaradi naložb v programskem obdobju 2007–2013 so se izboljšale lokalne turistične storitve, razvili novih nišni trgi in obnovile številne zgodovinske znamenitosti z visoko turistično vrednostjo. Dodatni ukrepi za ohranjanje naravnega, zgodovinskega in kulturnega premoženja se bodo nadaljevali tudi v tem obdobju.
Specifike Malte, vključno z njeno majhnostjo in relativno gosto poseljenostjo mest, so izziv za prometni sektor v državi. Sredstva EU bodo zato še naprej namenjena predvsem izboljšanju notranje in mednarodne povezljivosti malteških otokov. To se bo doseglo z raznimi naložbami v cestno infrastrukturo TEN-T, pomorsko infrastrukturo in prehod na druge oblike prevoza. Tovrstne naložbe med drugim pomagajo odpraviti ozka grla in skrajšati čas potovanja, s čimer bodo zagotovo prispevale k večji konkurenčnosti.
V smeri uresničevanja malteških energetskih ciljev iz strategije Evropa 2020 je bilo ob podpori sredstev EU sproženih več pobud za spodbujanje proizvajanja čiste energije in uvajanje energetsko učinkovitih praks ter posledično zmanjševanje vpliva elektrike in porabe na okolje. Doseženi pozitivni rezultati bodo še naprej cveteli z ukrepi in pobudami za spodbujanje varčevanja z energijo in sistemov energetske učinkovitosti v gospodinjstvih, podjetjih in javnem sektorju.
Ravnanje z odpadki in upravljanje vode
Ravnanje z odpadki in upravljanje vode sta tudi pomembna stebra. Za spopadanje z izzivom ravnanja z odpadki, s katerim se sooča Malta, in njegovim negativnim vplivom na okolje je bilo v prejšnjem obdobju za večje naložbe dodeljenih 125 milijonov EUR, na primer za sanacijo in obnovo zaprtih odlagališč. Nova posredovanja bodo usmerjena v zmanjšanje količine odpadkov in preusmeritev ostankov v reciklažo.
Velika izziva v državi sta tudi varnost oskrbe z vodo in upravljanje odpadnih voda. V preteklosti je bilo v odpravljanje obeh težav vloženega veliko denarja. Ta sektorja bosta še naprej deležna naložb investicijske politike, katerih namen bo razviti potrebno infrastrukturo, ki bo Malti zagotavljala dovolj vodnih virov, ne da bi s tem osiromašila naravni vodonosnik. Da bi zmanjšali hude pritiske na vodne vire in izboljšali kakovost vode na otoku, obenem pa se prilagajali na podnebne spremembe, bodo ukrepi stremeli tudi k ozaveščanju o varstvu in učinkoviti rabi vode ter k optimizaciji porabe in kakovosti podtalnice.
Panorama 63 - The Outermost Regions: joining forces across the EU