Cilj tega dokumenta je zagotoviti smernice glede nekaterih praktičnih vidikov uporabe člena 125(4)(a) in (5) uredbe o skupnih določbah ter člena 23 uredbe o ETS. Uporabljal naj bi se kot referenčni dokument držav članic pri izvajanju navedenih členov. Te smernice se uporabljajo za sklade ESI, razen za EKSRP. Državam članicam se priporoča, naj ravnajo v skladu s smernicami, pri tem pa upoštevajo svoje organizacijske strukture in ureditev nadzora. Smernice vključujejo številne dobre prakse, ki jih lahko izvajajo organ upravljanja in organi, kot so navedeni v členu 23(4) uredbe o ETS, pri tem pa upoštevajo posebnosti vsakega sistema upravljanja in nadzora.Revizije Komisije, opravljene v programskih obdobjih 2000–2006 in 2007–2013, so pokazale mogoče koristi takšnega dokumenta.
Smernice vključujejo predpisane zahteve, splošna načela in namen preverjanj, organe, ki so odgovorni za izvajanje preverjanj, časovni razpored, področje uporabe in intenzivnost preverjanj, organizacijo preverjanja na kraju samem, zahtevo za dokumentiranje dela in zunanje izvajanje. Podrobnejši primeri dobre prakse so navedeni na številnih različnih posebnih področjih, npr. na področju javnih naročil ter programov pomoči, ki so državam članicam včasih povzročale težave. Vključuje tudi informacije o preverjanju upravljanja na področju finančnih instrumentov, projektov, ki ustvarjajo prihodek, in ETS. Prav tako obravnava vprašanja v zvezi s trajnostjo operacij, enakopravnostjo in nediskriminacijo ter okoljem.
Zaradi velikih razlik med organizacijskimi strukturami držav članic je v ta dokument nemogoče vključiti vse primere. Za preverjanje upravljanja je pristojen organ upravljanja, če se to izvaja v skladu s členom 125(4)(a) uredbe o skupnih določbah in členom 23(3) uredbe o ETS. Organ upravljanja lahko dodeli naloge posredniškim organom. Če je v opombi navedeno sklicevanje na organ upravljanja, se lahko to uporablja za posredniške organe, če jim je organ upravljanja dodelil nekatere ali vse naloge preverjanja upravljanja. V drugih primerih so pri programih ETS za preverjanje upravljanja pristojne države članice, tretje države ali ozemlja, ki imenujejo organ ali osebo v skladu s členom 23(3) in 23(4) uredbe o ETS.
V prizadevanjih za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev skladov ESI je treba poudariti, da si lahko upravičenci ter organ upravljanja, organ za potrjevanje, revizijski organ in posredniški organi izmenjujejo informacije s sistemi elektronske izmenjave podatkov. Predpisi v zakonodajnem svežnju za obdobje 2014−2020, povezani s pobudo za e-kohezijo, so oblikovani tako, da državam članicam in regijam omogočajo, da poiščejo rešitve v skladu s svojo organizacijsko in institucionalno strukturo ter posebnimi potrebami, medtem ko so enotne minimalne zahteve določene.