10 vprašanj o kohezijski politiki – Regionalna politika EU

Dodatna orodja

  •  
  • Pomanjšaj besedilo  
  • Povečaj besedilo  

„Kohezijska politika“ je politika, ki podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi, ki prejemajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (Kohezijski sklad se uporablja za države članice EU, katerih BDP je nižji od 90 % povprečja EU-27 – Hrvaška ni upoštevana).

Namen ekonomske in socialne kohezije – kot je opredeljeno v Enotnem evropskem aktu iz leta 1986 – je „zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij“. Zadnja pogodba EU, tj. Lizbonska pogodba, koheziji dodaja še eno dimenzijo, ko govori o „ekonomski, socialni in teritorialni koheziji“. 

Kohezijska politika naj bi tako spodbujala tudi bolj uravnotežen in trajnosten „teritorialni razvoj“ – širši koncept od regionalne politike, ki je posebej povezana z ESRR in deluje izrecno na regionalni ravni.

V proračunskem obdobju 2014–2020 sta se usklajenost in skladnost med kohezijsko politiko in drugimi politikami EU, ki prispevajo k regionalnemu razvoju, tj. razvoj podeželja ter ribiška in pomorska politika, povečali z določitvijo skupnih določb za ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Vseh pet skladov skupaj predstavlja evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI).

Države Evropske unije so svoja ozemlja razdelile na različne upravne enote. Na evropski ravni so za lažje vodenje programov in primerjavo statističnih podatkov oblikovali regije NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot en). EU je trenutno razdeljena na 274 regij „na ravni NUTS 2“ (od 800 000 do 3 milijoni prebivalcev).

Pri čezmejnem sodelovanju včasih govorijo tudi o evroregijah. Ustanovljene so bile po drugi svetovni vojni na pobudo lokalnih politikov, ki so želeli uveljaviti skupne, čezmejne interese.
Ta združenja regij nimajo določenega pravnega statusa. Obstajajo neodvisno od Evropske unije, vendar se pogosto udeležujejo evropskih projektov teritorialnega sodelovanja. Združenje evropskih obmejnih regij en zastopa evroregije.

Predpisi, ki določajo zneske, na voljo za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020, so začeli veljati 21. decembra 2013 kot del „finančne perspektive“ oziroma sedemletnega evropskega proračuna. Za ukrepe kohezijske politike v 28 državah članicah EU za obdobje 2014–2020 je namenjenih 351,8 milijarde EUR, kar je približno tretjina proračuna EU. O razdelitvi finančnih sredstev so se nacionalne vlade pogajale v Svetu EU in čeprav imajo korist od kohezijske politike še vedno vse regije, imajo prednost države in regije, ki zaostajajo v razvoju. Več kot polovica proračuna – 182,2 milijarde EUR – je namenjena manj razvitim regijam, katerih BDP je nižji od 75 % povprečja EU-27. 35 milijard EUR je namenjenih regijam v prehodu, katerih BDP je od 75 % do 90 % povprečja EU, 54 milijard EUR pa razvitejšim regijam, katerih BDP presega 90 % povprečja EU.

Države članice nato s temi sredstvi financirajo programe – tematske programe, ki zajemajo celotno državo (na primer na področju okolja ali prometa), ali regionalne programe, pri katerih so sredstva usmerjena v določen del države.

Odkrijte vključenost vaše regije v obdobju 2014–2020

Sredstva iz skladov ESI lahko pridobite ne glede na to, v kateri regiji živite. Evropska komisija ne vpliva na izbiro posameznih projektov, razen na omejeno število zelo pomembnih (velikih) projektov.
Z decentraliziranim sistemom upravljanja so bili nacionalni ali regionalni organi, ki se imenujejo organi upravljanja, določeni za upravljanje 455 programov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2007-2013.

Organi upravljanja določijo merila za izbor, vodijo izbirne komisije in izberejo projekte, ki prejmejo finančno pomoč na podlagi splošnega razpisa za projekte.
Poglejte si seznam organov upravljanja in programe v vaši regiji en in v vaši državi ter druge vrste finančne pomoči Skupnosti, ki so na voljo.

Mnogi državljani ne vedo, da so upravičeni do pomoči evropskih skladov. Prejemniki pomoči so lahko podjetja (zlasti mala in srednje velika podjetja), javni organi, združenja ali posamezniki, vendar morajo predstaviti projekte, ki izpolnjujejo izbirna merila. Merila določi organ upravljanja programa. Tudi tuja podjetja s sedežem v Evropi lahko prejmejo pomoč strukturnih skladov. V programskem obdobju 2007-2013 morajo države objaviti in posodobiti seznam vseh prejemnikov sredstev iz strukturnih skladov.

Seznami so na voljo tukaj en.

Pravila določajo nekatere kategorije upravičenih izdatkov. Uredba o skupnih določbah za programsko obdobje 2014–2020 določa 11 tematskih ciljev, ki jih bodo podpirali skladi kohezijske politike. Velik del porabe se mora osredotočati na te prednostne naloge, ki vključujejo teme, kot so raziskave in inovacije, podpora za mala in srednje velika podjetja, okolje, promet, zaposlovanje, usposabljanje in javna uprava. Nacionalni in regionalni organi v svojih operativnih programih določijo, kako nameravajo razdeliti razpoložljiva sredstva med glavnimi temami. Nacionalne strategije so opredeljene v tako imenovanih partnerskih sporazumih.

Preberite več o področjih dejavnosti kohezijske politike EU

Kohezijska politika prek 11 tematskih ciljev prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 – strategije EU za rast, ki zagotavlja pametno, trajnostno in vključujočo rast. Skladi kohezijske politike bodo glavno naložbeno orodje za ukrepe, ki podpirajo zaposlovanje, inovacije, izobraževanje, vključevanje in prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Tako Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) kot Evropski socialni sklad (ESS) podpirata številne prednostne naloge v okviru tematskih ciljev, pri čemer je določen znesek finančnih sredstev namenjen tem prednostnim nalogam. Manj razvite regije morajo vsaj 50 % sredstev ESRR in 60 % dodelitev ESS nameniti uresničevanju teh ciljev, regije v prehodu 60 % in 70 %, bolj razvite regije pa 80 %.

Da se čim bolj poveča vpliv razpoložljivih sredstev, se je v programskem obdobju 2014–20 okrepila osredotočenost na rezultate, pred dodelitvijo sredstev pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Te tako imenovane predhodne pogojenosti zagotavljajo, da so vzpostavljeni ustrezni predpogoji za pravi učinek porabe sredstev kohezijske politike v regiji.

  1. Pobuda INTERREG je zdaj sestavni del evropskega teritorialnega sodelovanja.
  2. Cilji pobud URBAN (razvoj mest) in EQUAL (zaposlovanje) so zdaj vključeni v glavno kohezijsko politiko.
  3. Pobudo Leader+ ter Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) je nadomestil Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR) in Evropski sklad za ribištvo (ESR) pa je nadomestil sedanji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).
  4. Od programskega obdobja 2007–2013 je Instrument za predpristopno pomoč (IPA) nasledil različne instrumente, ki so se uporabljali v Turčiji in na Balkanu, npr. PHARE, ISPA, Sapard, CARDS in finančni instrument za Turčijo. Komponenti regionalni razvoj in čezmejno sodelovanje Instrumenta za predpristopno pomoč se še vedno uporabljata kot predhodnici kohezijske politike za države, ki se bodo morda pridružile EU.
  5. JASPERS, JEREMIE, JESSICA in JASMINE: ti štirje posebni podporni instrumenti so bili razviti v programskem obdobju 2007–2013 v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, in sicer delno kot instrumenti finančnega inženiringa in delno za zagotavljanje tehnične podpore. Glede na sedanje gospodarske razmere in omejena javna sredstva se pričakuje, da bodo imeli finančni instrumenti v programskem obdobju kohezijske politike 2014–2020 še pomembnejšo vlogo. 

Nacionalni in regionalni organi morajo izpolnjevati nekatere osnovne zahteve, preden lahko kateri koli projekt pridobi sredstva iz skladov ESI. Vsak regionalni ali nacionalni program ima tri organe:

  1. Organ upravljanja preverja, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev subvencij, in izvaja redne kontrole, s katerimi ugotavlja napredek in točnost predvidenih izdatkov.
  2. Organ za potrjevanje predloži Komisiji redna poročila o izdatkih in zahtevke za plačilo. Preverja, ali so zahtevki za povračilo stroškov točni in utemeljeni z zanesljivimi računovodskimi sistemi, ki ustrezajo veljavnim nacionalnim in evropskim predpisom.
  3. Revizijski organ preverja sisteme in projekte. Organu upravljanja in organu za potrjevanje sporoča pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih ugotovi pri izdatkih.

Revizijske službe Evropske komisije izvajajo nadzor in lahko vedno opravijo tudi revizijo. Če ugotovijo večje pomanjkljivosti, Komisija in države članice pripravijo akcijski načrt za njihovo odpravo. Evropska komisija lahko prekine ali začasno ukine plačila, če zadevna država takoj ne sprejme popravnih ukrepov. Komisija upošteva tudi revizije Računskega sodišča in preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Kohezijska politika je zaradi velikih naložb v nekaterih državah (do 4 % njihovega bruto domačega proizvoda) zelo pomembna. Na začetku tega programskega obdobja so države članice določile cilje, ki jih želijo doseči, zlasti v skladu z nacionalnim strateškim referenčnim okvirom.

Države članice in Evropska komisija ocenijo učinek teh programov. Vsake tri leta Komisija v poročilu o ekonomski in socialni koheziji opiše razvoj regij in vpliv kohezijske politike. Vsako leto objavi tudi "poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije."

Vpliv in rezultati – rast in delovna mesta v EU v obdobju 2007–2012

  • Povečanje BDP na prebivalca v najmanj razvitih regijah EU – BDP na prebivalca v t.i. konvergenčnih regijah se je v obdobju med letoma 2007 in 2010 povečal s 60,5 % povprečja EU-27 na 62,7 %.
  • Ocenjuje se, da je kohezijska politika od leta 2007 do 2012 ustvarila dodatnih 600 000 delovnih mest, od tega vsaj eno tretjino v malih in srednje velikih podjetjih.
  • 25 000 km cest in 1800 km železniških prog je bilo zgrajenih ali posodobljenih v obdobju 2007–2012, kar je prispevalo k vzpostaviti učinkovitega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).
  • 200 000 malih in srednje velikih podjetij je prejelo neposredno finančno podporo, kohezijska politika pa je pomagala pri ustanovitvi in zagonu 77 800 zagonskih podjetij.
  • V obdobju 2007–2012 je podporo prejelo več kot 60 000 raziskovalnih projektov.
  • Danes ima 1,9 milijona ljudi več dostop do širokopasovne povezave.

Merjenje vpliva in rezultatov kohezijske politike je ključno za njen trajni uspeh. Dosežke politike lahko tako predstavimo evropskim državljanom, se učimo iz dobrih praks ter stalno izboljšujemo projekte in programe.

Če imate dodatna vprašanja, se obrnite na Generalni direktorat za regionalno politiko.