'Slovenija-Hrvaška' Program čezmejnega sodelovanja IPA 2007–2013

„Program čezmejnega sodelovanja IPA Slovenija-Hrvaška“, ki prejema pomoč Skupnosti iz naslova čezmejnega sodelovanja instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)

Slovenija

Dodatna orodja

 

Evropska komisija je 27. februarja 2008 odobrila program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško za obdobje 2007–2013, sprejet in sofinanciran iz naslova čezmejnega sodelovanja instrumenta za predpristopno pomoč (IPA). Program vključuje podporo Skupnosti za 14 slovenskih in hrvaških regij ob skupni meji (v Sloveniji: Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška; na Hrvaškem: Međimurje, Varaždin, Krapina-Zagorje, Zagreb, Karlovac, Primorje-Gorski Kotar in Istra). Dve območji lahko sodelujeta pri projektih kot sosednje območje, kar pomeni, da lahko prejmeta največ 20 % sredstev, dodeljenih programu (v Sloveniji: Osrednjeslovenska; na Hrvaškem: mesto Zagreb).

Financiranje skupnosti za program v obdobju 2007–2011 znaša približno 29 milijonov EUR, dopolnjuje pa ga približno 5 milijonov EUR nacionalnih sredstev obeh sodelujočih držav. Skupna vrednost programa je približno 34 milijonov EUR.

1. Namen in cilj programa

Sprejeti program za čezmejno sodelovanje sledi pobudi Skupnosti INTERREG za obdobje 2000–2006. Njegov glavni namen je, da postane mejno območje med Slovenijo in Hrvaško visoko konkurenčno ter da se ustvarijo trajnostne življenjske razmere in blagostanje za prebivalce tega območja z izkoriščanjem razvojnih možnosti, ki izhajajo iz skupnih čezmejnih dejavnosti.

Cilji bodo doseženi s povečanjem konkurenčnosti ključnih sektorjev in s podporo sodelovanju med njimi (turizem, razvoj MSP) z varstvom narave in okolja ter kulturne dediščine za trajnostni razvoj. Programsko območje ima ključni geostrateški položaj na prehodu med srednje-zahodno in jugovzhodno Evropo.

2. Pričakovani učinek naložbe

Program prebivalcem in gospodarstvu na tem območju omogoča izkoristek potenciala trga EU. Lokalnim in regionalnim akterjem omogoča, da se skupaj s svojimi čezmejnimi sogovorniki lotevajo reševanja čezmejnih težav ter s skupnimi čezmejnimi dejavnostmi odpravijo pomanjkljivosti regionalnega razvoja, nastale zaradi državnih meja. Poleg tega podpira razvoj in spodbujanje čezmejnega območja ter skupne identitete, vlaga v ljudi, se bori proti socialni izključenosti in ustvarja ugodne življenjske razmere.

Dobre rezultate iz prejšnjega programa, v smislu ustvarjanja pristnega sodelovanja med partnerji v obeh državah, bomo poskušali nadgrajevati in nadaljevati. Sodelujoči državi sta razvili vrste kazalcev za merjenje prednostnih nalog programa in omogočajo oceno njegovega učinka, na primer na prebivalstvo obmejnega območja.

3. Prednostna naloga

Za doseganje posebnih in splošnih ciljev ima program dve glavni tematski prednostni nalogi z dodatno prednostno nalogo, posvečeno upravljanju programa (prednostna naloga „tehnična pomoč“). Program čezmejnega sodelovanja IPA Slovenija-Hrvaška 2007–2013 je razdeljen na naslednje prednostne naloge:

Prednostna naloga 1: Gospodarski in socialni razvoj [približno 50 % celotnega financiranja]
Ta prednostna naloga je usmerjena v tri ukrepe. Prvi ukrep „Turizem in razvoj“ temelji na naravnih in kulturnih dobrinah programskega območja in je usmerjen v ustvarjanje čezmejnih turističnih ciljev s spodbujanjem trajnostnega razvoja turizma ter ustvarjanjem dodatnih virov dohodka, zlasti na podeželju. Cilj drugega ukrepa „Razvoj podjetništva“ je izboljšanje gospodarske rasti in konkurenčnosti MSP s spodbujanjem poslovnega sodelovanja in posredno povečanjem čezmejne trgovine. Cilj tretjega ukrepa „Spodbujanje kulturnih in socialnih izmenjav“ je prenašanje strokovnega znanja in izkušenj ter prilagajanje in usklajevanje različnih kulturnih dobrin, sistemov in ukrepov, ki so pomembni za vsakdanje življenje prebivalcev in tudi za razvoj programskega območja.
Prednostna naloga 2: Trajnostno upravljanje naravnih virov [približno 40 % skupnega financiranja]
Ta prednostna naloga je usmerjena v dva ukrepa. Prvi ukrep „Varstvo okolja“ temelji na bogastvu naravnih virov programskega območja, njegov cilj pa je povečevanje ozaveščenosti med lokalnim prebivalstvom o varstvu okolja. Namenjen je tudi zmanjšanju okoljskih tveganj in onesnaževanja. Cilj drugega ukrepa „Ohranjanje zavarovanih območij“ je krepitev regionalne identitete z ohranjanjem in oživljanjem naravnih in kulturnih virov, kar je mogoče doseči s trajnostnim upravljanjem in razvijanjem naravnega in kulturnega premoženja čezmejnega ozemlja.
Prednostna naloga 3: Tehnična pomoč [približno 10 % celotnega financiranja]

Obstaja tudi tehnična pomoč za izvajanje programa. Na voljo je finančna pomoč, ki zajema upravljanje, spremljanje, vrednotenje in nadzor.

Poleg teh prednostnih nalog sta po potrebi vključeni tudi obe horizontalni temi programa – „Razvoj človeških virov“ in „Informacijska družba“. Razvoj človeških virov se nanaša na formalne in neformalne vrste izobraževanja in usposabljanja za udeležence projekta (partnerje, ciljne skupine). Program spodbuja uporabo informacijske tehnologije, ne samo v poslovnih stikih, temveč tudi za namen upravljanja in varovanja okolja, ohranjanja in oživljanja narave in kulture ter tudi za vzpostavljanje in izvajanje mehanizmov usklajevanja.

Finančni in tehnični podatki

'Slovenija-Hrvaška' Program čezmejnega sodelovanja IPA 2007–2013

Vrsta intervencije

Operativni program

Številka CCI:

2007CB16IPO002

Number of decision

C(2008)739

Datum dokončne odobritve

27/02/2008

Razdelitev sredstev po prednostnih oseh

Prednostna os Vrednost naložbe EU Nacionalni javni prispevki Skupni javni prispevki
Gospodarski in socialni razvoj 14 473 485 2 554 145 17 027 630
Trajnostno upravljanje naravnih virov 11 578 788 2 043 316 13 622 104
Tehnična pomoč 2 894 697 510 829 3 405 526
Skupaj 28 946 970 5 108 290 34 055 260