Nova kohezijska politika

Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga posodobitev kohezijske politike, ki je glavna naložbena politika EU, s katero Unija najbolj konkretno izraža svojo solidarnost.

Dodatna orodja

 

Novice

    Poletna izdaja revije Panorama, ki je zdaj na voljo za prenos, se ozira v prihodnost in obravnava predlagani proračun Evropske komisije za obdobje financiranja 2021–2027. Poleg uvodnega članka o predlogih in predvidenih reformah kohezijske politike smo pripravili tudi ekskluzivni intervju s komisarko Creţu, v katerem opisujemo glavne dosežke in povezana razmišljanja, prestavljamo pa tudi začetne odzive različnih deležnikov iz vse Evrope.

    V tej izdaji smo se osredotočili na Irsko, ki praznuje 45 let članstva v EU. V intervjuju s Paschalom Donohoejem, ministrom za javno porabo, in s predstavitvijo izbranih projektov smo prikazali, kako je Irska s pomočjo sredstev iz ESRR postala inovativnejša in konkurenčnejša.

    Razkrivamo 21 finalistov za letošnje nagrade RegioStars ter napovedujemo teme in podrobnosti naslednjega Evropskega tedna regij in mest, ki bo potekal v Bruslju v začetku oktobra. Raziskujemo tudi različne projekte kulturne dediščine, ki jih podpira ESRR, s čimer želimo obeležiti evropsko leto kulturne dediščine, v rubriki Ujeto v objektiv pa predstavljamo inovacijo na Poljskem. Poročamo o nedavni konferenci o dobrem upravljanju, raziskali smo različne pobude, ki prispevajo k izgradnji upravnih zmogljivosti po EU, in spremljamo pustolovščine naših mladih evropskih zvezdnikov družbenih medijev, ki v okviru projekta Potovanje z avtomobilom po EU prečkajo celino. V rubriki „Projekti“ smo obiskali Italijo, Francijo in Bolgarijo.

    Panorama 65: kohezijska politika: pot do pametnejše prihodnosti

    Komisija je danes o obnovila pobudo „pot do odličnosti“, s katero se še naprej zagotavljata prilagojena podpora in strokovno znanje za regije, ki zaostajajo na področju inovacij.

    S pobudo se bo – pred začetkom proračunskega obdobja 2021–2027 – regije podprlo pri razvoju, posodobitvi in izpopolnitvi strategij pametne specializacije, tj. njihovih regionalnih inovacijskih strategij, ki temeljijo na nišnih področjih, na katerih imajo konkurenčno prednost. V pomoč jim bo tudi pri določanju, koliko sredstev EU bo potrebnih za financiranje inovativnih projektov, ter povezovanju z drugimi regijami s podobnimi sredstvi za ustvarjanje inovacijskih grozdov.

    Ob predlogih Komisije za prihodnjo kohezijsko politiko in novem programu Obzorje Evropa ter v skladu z obnovljenim načrtom Komisije za raziskave in inovacije je pobuda „pot do odličnosti“ še en način, na katerega Komisija evropskim regijam pomaga, da bodo pripravljene na prihodnost s premišljenimi inovacijskimi strategijami, podprtimi s skladi EU v naslednjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021–2027.

    Komisarka za regionalno politiko Corina Crețu je povedala: „Pametna specializacija bo v obdobju po letu 2020 pomembnejša kot kdaj koli prej. Da bodo te strategije v prihodnjih letih dosegle svoj polni potencial, je potrebno dvoje: več partnerstva in prevzemanja odgovornosti, predvsem v regijah, ki najbolj zaostajajo. Ta pobuda bo pomagala položiti temelje za preudarne inovacijske strategije v obdobju po letu 2020.“

    S pobudo, ki jo koordinira Skupno raziskovalno središče, se bodo regijam zagotovile štiri glavne oblike podpore:

    1. Komisija in zunanji strokovnjaki bodo regijam pomagali opredeliti možne izboljšave v strategijah pametne specializacije, v regionalnih inovacijskih sistemih (kakovost javnih raziskav, učinkovite povezave med gospodarstvom in akademsko skupnostjo ter podjetjem prijazna okolja) ter pri sodelovanju z drugimi regijami na področju raziskav in inovacij.
    2. Strokovnjaki jim bodo tudi pomagali pri izkoriščanju vseh možnih virov financiranja, kot so Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo in skladi kohezijske politike, ter njihovem kombiniranju zaradi novih možnosti za sinergije, ki jih vsebujejo predlogi Komisije za sklade EU v obdobju 2021–2027.
    3. Skupno raziskovalno središče bo pomagalo odkriti in odpraviti posebne regionalne ovire za inovacije, kot sta pomanjkanje sodelovanja med lokalnimi poslovnimi krogi in akademsko skupnostjo ali nizka udeležba v sedanjem programu Obzorje 2020.
    4. Skupno raziskovalno središče bo organiziralo tudi dogodke za mreženje in delavnice za regije, na katerih se bodo lahko udeleženci srečevali in izmenjevali dobre prakse pri razvoju regionalnih inovacijskih strategij. To bo tudi olajšalo razvoj partnerstev za naložbe v medregionalne inovacije.

    Naslednji koraki

    Prenovljena pobuda se bo začela to poletje in bo trajala 2 leti. Regije lahko izrazijo interes in sodelujejo prek platforme za pametno specializacijo.

    Več informacij:

    Sporočilo za medije

    Regional Development and Cohesion Policy beyond 2020

Več novic

Regionalni razvoj in kohezija po letu 2020: kratka predstavitev novega okvira

Poudarek na petih prednostnih področjih, kjer lahko EU najbolje izkoristi svoje zmožnosti

Pet glavnih ciljev, ki bodo gonilna sila naložb EU v obdobju 2021–2027:

Naložbe v regionalni razvoj se bodo osredotočale predvsem na 1. in 2. cilj. Tem prednostnim področjem bo dodeljeno med 65 % in 85 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada glede na raven blaginje držav članic.

Pametnejša Evropa – spodbujanje inovacij, digitalizacije, gospodarske preobrazbe in podpora malim in srednje velikim podjetjem

Okolju prijaznejša, brezogljična Evropa – izvajanje Pariškega sporazuma, vlaganje v energetski prehod in obnovljive vire ter boj proti podnebnim spremembam

Bolj povezana Evropa – strateška prometna in digitalna omrežja

Bolj socialna Evropa – uveljavljanje evropskega stebra socialnih pravic in zagotavljanje podpore ustvarjanju kakovostnih zaposlitev, izobraževanju, spretnosti in znanja, socialni vključenosti in enakemu dostop do zdravstvenega varstva

Evropa, bliže državljanom – podpora lokalno vodenim strategijam in trajnostnemu razvoju mest v EU

Prilagojen pristop k regionalnemu razvoju

Kohezijska politika vlaga v vse regije EU, in sicer še vedno na podlagi treh kategorij (manj razvite regije, regije v prehodu, bolj razvite regije).

Dodeljevanje sredstev večinoma še vedno temelji na BDP na prebivalca. Dodana so nova merila (brezposelnost mladih, nizka raven izobrazbe, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov), da bi financiranje bolje odražalo dejanske razmere. Najbolj oddaljene regije bodo še naprej upravičene do posebne podpore EU.

Kohezijska politika še naprej podpira lokalno vodene razvojne strategije in opolnomočenje lokalnih organov pri upravljanju sredstev. Okrepljena je urbana razsežnost kohezijske politike, saj trajnostnemu razvoju mest in novemu programu mreženja in krepitve zmogljivosti za mestne oblasti (evropska pobuda za mesta) iz ESRR namenja 6 % sredstev.

Poenostavitev pravil: krajša, manj številna in jasnejša

80 ukrepov za poenostavitev v kohezijski politiki 2021–2027 PDF

Novi okvir zagotavlja podjetjem in podjetnikom, ki prejemajo podporo EU, manj birokracije in enostavnejše postopke za sprostitev sredstev z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Enotna pravila zdaj zajemajo 7 skladov EU, ki se upravljajo v partnerstvu z državami članicami (deljeno upravljanje). Komisija predlaga tudi milejši sistem nadzora za programe z dobrimi rezultati, in sicer s pogostejšo uporabo nacionalnih sistemov in razširitvijo načela enotne revizije v izogib podvajanju pregledov.

ProžnejšI okvir

Novi okvir združuje potrebno stabilnost pri načrtovanju naložb z ustrezno stopnjo proračunske prožnosti za hitrejši odziv na nepredvidene dogodke. Vmesni pregled bo ugotovil, ali je treba spremeniti programe za zadnji dve leti obdobja financiranja glede na nove prioritete, uspešnost programov in najnovejša priporočila za posamezne države.

V določenem obsegu bo mogoče znotraj programov prerazporejati sredstva brez uradne odobritve Komisije. Posebna določba omogoča sprostitev sredstev EU že prvi dan naravne nesreče.

Močnejša povezava s postopkom Evropskega Semestra in gospodarskega upravljanja

Kohezijska politika podpira reforme za vzpostavitev naložbam prijaznega okolja, v katerem bodo podjetja lahko uspešno poslovala. Zagotovljena bosta tudi dopolnjevanje in koordinacija z novim okrepljenim programom za podporo reformam.

Priporočila za posamezne države, pripravljena v okviru evropskega semestra, se bodo v proračunskem obdobju upoštevala dvakrat: na začetku ob pripravi programov kohezijske politike in med vmesnim pregledom. Za ustvarjanje pravih razmer za gospodarsko rast in nova delovna mesta bodo novi omogočitveni pogoji pripomogli k odpravi ovir za naložbe. Izvajanje teh pogojev bomo spremljali v celotnem finančnem obdobju.

Dodatne možnosti za sinergije v proračunu EU

Enota pravila, ki urejajo sklade kohezijske politike in sklad za azil in migracije, bodo olajšala vzpostavitev lokalnih strategij vključevanja priseljencev s podporo sredstev EU v sinergiji; sklad za azil in migracije se bo osredotočal na kratkoročne potrebe migrantov ob prihodu, s sredstvi kohezijske politike se bo financiralo njihovo socialno in poklicno vključevanje. Zunaj okvira enotnih pravil bo mogoče lažje uresničevanje sinergij z drugimi instrumenti EU, kot so Skupna kmetijska politika, Obzorje Evropa, program LIFE in Erasmus +.

Program Interreg: Odprava čezmejnih ovir in podpora medregionalnim inovacijskim projektom

Medregionalno in čezmejno sodelovanje bo za regije lažje, saj bodo lahko del dodeljenih sredstev uporabile, da skupaj z drugimi regijami financirajo projekte kjerkoli v Evropi.

Nova generacija programov medregionalnega in čezmejnega sodelovanja (Interreg) bo državam članicam pomagala pri premagovanju čezmejnih ovir in razvoju skupnih storitev. Komisija predlaga novi instrument (evropski čezmejni mehanizem) za mejne regije in države članice, ki želijo uskladiti svoje pravne okvire.

Na podlagi uspešnega pilotnega ukrepa v obdobju 2014–2020 Komisija predlaga vzpostavitev medregionalnih naložb v inovacije. Regije s podobnimi možnostmi pametne specializacije bodo deležne večje finančne podpore za vzpostavitev vseevropskih grozdov v prednostnih sektorjih, kot so velepodatki, krožno gospodarstvo, napredna proizvodnja in kibernetska varnost.

Strožja pravila za večjo uspešnost naložb EU

Za vse programe bo še vedno veljal okvir uspešnosti z merljivimi cilji (število ustvarjenih delovnih mest ali boljši dostop do širokopasovnih povezav). Novi okvir uvaja letni pregled uspešnosti v obliki političnega dialoga med organi, pristojnim za programe, in Komisijo. Med vmesnim pregledom se bo ocenjevala tudi uspešnost programov. Zaradi preglednosti in da bodo državljani lahko spremljali napredek, bodo morale države članice Komisiji vsaka dva meseca pošiljati podatke o izvajanju – odprta podatkovna platforma o koheziji se bo samodejno posodabljala.

Večja uporaba finančnih instrumentov

Samo nepovratna sredstva ne morejo odpraviti teh velikih naložbenih vrzeli. Nepovratna sredstva je mogoče učinkovito dopolniti s finančnimi instrumenti, ki imajo učinek finančnega vzvoda in so bližje trgu. Države članice bodo lahko del svojih sredstev za kohezijsko politiko prostovoljno prenesle na nov, centralno upravljan sklad InvestEU. Tako bodo lahko dostopale do jamstva, ki ga zagotavlja proračun EU. Združevanje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov je zdaj lažje, novi okvir vsebuje tudi posebne določbe, ki bodo pritegnile več zasebnega kapitala.

Boljše komuniciranje za večjo prepoznavnost kohezijske politike

Za Evropo, ki je bliže državljanom, moramo več pozornosti nameniti boljšemu obveščanju o pozitivnih rezultatih kohezijske politike. Države članice in regije so okrepile zahteve na področju komuniciranja, denimo glede organizacije dogodkov ob odprtju velikih projektov, ki jih financira EU, in priprave načrtov za širše pojavljanje v družbenih medijih.

Hkrati se poenostavi obveščanje o projektih, ki jih financira EU, in sicer z uvedbo ene blagovne znamke za vse različne sklade EU, oblikovanjem enotnega portala za vso finančno podporo, ki je na voljo podjetjem, in vzpostavitvijo enotne podatkovne zbirka, ki jo upravlja Komisija.

Turneja po prestolnicah

Predstavitev predlogov Komisije: