Navigation path

Additional tools

Inforegio-Newsroom

Rss
  • Panorama 50 - Na poti do inovacij

    (22/09/2014)

    Jesenska izdaja revije Panorama vsebuje več člankov, posvečenih 50. izdaji revije. Najpomembnejši med njimi je ekskluzivni intervju s komisarjem Johannesom Hahnom, v katerem je povzel spremembe na področju kohezijske politike v času svojega mandata. Poglobljen članek o nedavno objavljenem 6. poročilu o kohezijski politiki prikazuje, kako kohezijska politika pomaga Evropi, da bi se izvlekla iz gospodarske krize, ter spodbuja inovativno in zeleno rast. Novice v zvezi s sprejetjem sporazumov o partnerstvu s poudarkom na Grčiji: njihove priprave za novo obdobje naložb je pojasnil predstavnik grškega Ministrstva za razvoj in konkurenčnost.

    V drugih člankih predstavljamo letošnji dogodek OPEN DAYS v Bruslju, kako napreduje Evropska mestna agenda, podrobnosti ciljev Evropskega socialnega sklada ter profil Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO).

    V posebnem razdelku „Prispevki bralcev“ objavljamo mnenja o reviji Panorama in predloge za njen razvoj. V publikacijo so vključeni tudi standardni izbor novic in predstavitve projektov iz celotne EU.

    Panorama 50 - Na poti do inovacij

  • Vlaganje v trajno rast in delovna mesta: na 6. forumu o kohezijski politiki, ki bo 8. in 9. septembra 2014 potekal v Bruslju, v ospredju razvoj in dobro upravljanje

    (04/09/2014)

    6. forum o kohezijski politiki bo potekal 8. in 9. septembra v Bruslju ter bo analiziral vpliv kohezijske politike EU na spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest v evropskih regijah ter mestih. Skupni proračun kohezijske politike za finančno obdobje 2014–2020 znaša okrog 352 milijard evrov, tako da bo ta igrala pomembno vlogo na ključnih področjih za trajnostno in dolgoročno rast, kot so inovacije, podpora za mala in srednje velika podjetja, izboljšanje kvalifikacij ljudi, socialna vključenost ter energija. 

    Na forumu o kohezijski politiki, organiziranem vsaka tri leta, se zberejo najvišji oblikovalci politike in politični akterji iz držav članic EU, da ocenijo uspešnost kohezijske politike pri doseganju ciljev. Letošnja tema je „Vlaganje v delovna mesta in rast: spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja v regijah in mestih EU“.Potreba po dobrem upravljanju – tako v smislu učinkovitejših in preglednejših javnih uprav kot v smislu dobrih makroekonomskih politik – je ključnega pomena za doseganje visoke rasti in blaginje. 

    Dvodnevnega dogodka se bodo udeležili številni ključni evropski, nacionalni in regionalni akterji, ki bodo razpravljali in se osredotočili na povečanje učinkovitosti kohezijske politike ter zmanjšanje razlik med evropskimi regijami.

    Spremljajte prenos razprave v živo.

    Več informacij:

  • Solidarnostni sklad Evropske unije: pomoč Komisije Italiji, Grčiji, Sloveniji in Hrvaški po katastrofalnih poplavah, potresu in ledeni ujmi

    (27/08/2014)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je danes napovedal sveženj pomoči v skupni vrednosti skoraj 47 milijonov evrov, ki ga Evropska komisija predlaga za Sardinijo (Italija), Kefalonijo (Jonski otoki, Grčija), Slovenijo in Hrvaško zaradi niza naravnih nesreč, ki so prizadele te regije konec leta 2013 in v začetku leta 2014.

    Predlagana pomoč v višini 16,3 milijona evrov za Italijo je odziv na hude poplave novembra 2013, medtem ko je 3,7 milijona evrov namenjenih Grčiji za pomoč pri kritju stroškov potresa in več popotresnih sunkov na Kefaloniji in drugih Jonskih otokih v obdobju od januarja do marca 2014. Slovenijo in Hrvaško je januarja in februarja 2014 hudo prizadela ledena ujma, zato je Sloveniji odobrena pomoč v višini 18,4 milijona evrov, Hrvaški pa v višini 8,6 milijona evrov.

    Komisar Hahn, ki nadzoruje upravljanje Solidarnostnega sklada EU in je podpisal današnji predlog, je dejal: „Sprejeta odločitev odraža naravo tega sklada, tj. solidarnost z državami članicami in sosednjimi državami, ko potrebujejo pomoč zaradi naravnih nesreč.Sklad pomaga tem državam, da se ponovno postavijo na noge in vzpostavijo stabilnost, ki je bila ogrožena zaradi hudega oškodovanja gospodarskih sektorjev, kot je na primer turizem, ali uničenja osnovne infrastrukture.Predlagana finančna sredstva bodo Italiji, Grčiji, Sloveniji in Hrvaški omogočila, da si opomorejo od nesreč in poplačajo stroške reševanja v prizadetih regijah.“

  • Novo poročilo Komisije postavlja energetsko učinkovitost, zaposlovanje ter MSP v samo središče kohezijske politike EU za obdobje 2014–2020

    (23/07/2014)

    Današnje, šesto poročilo Evropske komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji kaže, da kohezijska politika EU z ustvarjanjem delovnih mest in zmanjševanju razlik v Evropi uresničuje cilje rasti strategije Evropa 2020. Za obdobje 2014–2020 poročilo opisuje, kako bodo naložbe usmerjene v čim večjo korist državljanov, ker bodo osredotočene na ključna področja, kot so energetska učinkovitost, zaposlovanje, socialna vključenost ter MSP.

    Poročilo analizira stanje kohezije Unije ter izpostavlja izzive, s katerimi se soočajo nacionalni, regionalni in lokalni organi pri premagovanju posledic finančne in gospodarske krize. Zlasti ugotavlja, da je kohezijska politika ublažila močno zmanjšanje javnih naložb, in sicer z zagotavljanjem prepotrebnih naložbenih sredstev v številnih državah članicah in ustvarjanjem finančne stabilnosti, ki je bistvena za pritegnitev zasebnih naložb.

    Po pričakovanjih bodo naložbe v okviru sedanjega finančnega kroga 2014–2020 dosegle še več, in sicer z večjo usmerjenostjo v ključne sektorje, kot so nizkoogljično gospodarstvo, konkurenčnost MSP, inovacije in zaposlovanje ter socialna vključenost. V okviru naložb kohezijske politike EU bo na voljo več kot 38 milijard EUR za podporo prehodu na okolju prijaznejše gospodarstvo, in sicer za naložbe na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije – v primerjavi z naložbami v višini 16,6 milijarde EUR v nizkoogljično gospodarstvo v obdobju 2007‑2013. V skladu z načrti porabe in „sporazumi o partnerstvu“ držav članic bo porabljenih do 33 milijard EUR (povečanje za skoraj 10 milijard EUR) v podporo večji konkurenčnosti evropskih MSP. Več kot 80 milijard EUR bo namenjenih naložbam v človeški kapital prek Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih.

    Komisar za regionalno politiko je v zvezi s poročilom izjavil naslednje: Današnje poročilo jasno kaže, da je kohezijska politika postala sodobno in prožno sredstvo za reševanje različnih izzivov, s katerimi se srečuje Evropa. Gre za naložbeni instrument Evrope, ki se hitro odziva na krizne razmere, vendar se pri ustvarjanju rasti in prepotrebnih delovnih mest uporablja strateško.Obsežne subvencije za ceste in mostove so stvar preteklosti, saj mnoge države članice zapirajo svoje infrastrukturne vrzeli.Naložbe, usmerjene v inovacije in zeleno rast, bodo ustvarile dobra trajna delovna mesta in spodbudile konkurenčnost naših regij.Vendar je kriza zaznamovala številne regije in mesta.Še vedno obstajajo razlike, zato nas čaka še veliko dela.Ta sredstva je treba porabiti preudarno, da se zagotovijo kar najboljši rezultati, zlasti v tistih regijah in mestih, kjer so potrebe največje.“

    Več informacij:

    sporočilo za medije

    Kohezijska politika EU – Šesto poročilo o koheziji

  • Komisar Hahn poziva evropske državljane, da prispevajo k oblikovanju prihodnje agende EU za mesta

    (22/07/2014)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn vabi evropske državljane, da izrazijo svoje mnenje o oblikovanju in uresničevanju agende EU za mesta. Komisar se zavzema za široko sodelovanje deležnikov in prebivalcev mest v javnem posvetovanju, ki bo dopolnilo pravkar objavljeno uradno sporočilo Evropske komisije. Povod za to je bilo vse večje število zahtev po močnejšem vključevanju mest v oblikovanje politik EU in bolj usklajenem pristopu evropskih institucij pri reševanju izzivov, s katerimi se srečujejo mesta.

    Sporočilo Komisije z naslovom Mestna razsežnost politik EU opisuje položaj mest po vsej EU, politike razvoja mest v državah članicah, pa tudi globalno razsežnost urbanizacije. Poudarja, da bi morala agenda EU za mesta zrcaliti splošne cilje EU in hkrati dopolnjevati nacionalne politike v državah članicah.

    Komisar Hahn, pristojen za regionalno in mestno politiko EU, je dejal: „Onesnaženost, revščina, energija in brezposelnost so le nekateri od mnogih izzivov, s katerimi se ne moremo uspešno spoprijeti, dokler teh vprašanj ne rešimo v evropskih mestih. Agenda EU za mesta mora spoštovati načelo subsidiarnosti. Vendar pa bi morali, kjer to lahko storimo, politike EU izboljšati s krepitvijo mestne razsežnosti ter evropskim mestom omogočiti, da imajo kot partnerji EU pomembnejšo vlogo. Danes začeto posvetovanje je pomemben korak pri dose ganju teh ciljev.“

    Več informacij:

    Sporočilo za medije - Memo

    V okviru javnega posvetovanja, ki bo potekalo do 26. septembra 2014

    Sporočilo Komisije z naslovom Mestna razsežnost politik EU

    Twitter @EU_Regional @JHahnEU #eucities

     

  • Panorama 49 – Vzpostavljanje partnerstev

    (18/07/2014)

    Poletna izdaja revije Panorama ponuja najnovejše informacije o poteku sprejemanja partnerskih sporazumov in v intervjuju z vodilnimi v danskih organih upravljanja podrobneje predstavlja prvi sprejeti sporazum (danski).Prav tako se ozremo na deset let širitve s pregledom napredka držav članic, ki so se pridružile Uniji od leta 2004, in kakšne koristi so imele od kohezijske politike.

    V tej številki opisujemo pomembne nove smernice glede upravljanja in orodja za boj proti goljufijam; gremo v zakulisje Odbora regij, ki praznuje 20. obletnico; izpostavljamo delo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pri podpori obalnih podjetij in skupnosti; in tu je tudi poročilo komisarja Hahna z letošnjega foruma World Urban Forum v Medellinu.

    Kot v prejšnjih izdajah tudi tokrat naši bralci prispevajo k razpravi v rubriki „Z vašimi besedami“, kjer predstavniki držav članic EU, regij in združenj iz vse Evrope izražajo svoja mnenja o reformi in pričakovanja v zvezi z novim obdobjem financiranja.Vključeni so tudi standardni izbor novic in predstavitve projektov iz celotne EU.Ta številka revije Panorama bo avgusta na voljo v 23 jezikih.

    Panorama 49 – Vzpostavljanje partnerstev

  • Komisija začenja javno posvetovanje o najnovejši makroregionalni strategiji EU za alpsko regijo

    (16/07/2014)

    Evropska komisija je danes začela javno posvetovanje o najnovejši makroregionalni strategiji EU, ki se bo v skladu z načrti začela izvajati leta 2015. V strategijo EU za alpsko regijo (EUSALP) bo zajetih približno 70 milijonov državljanov iz sedmih držav, od teh jih je pet držav članic EU (Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija) in dve državi, ki nista (Lihtenštajn in Švica), kar skupaj zajema približno 48 regij.

    Namen razpisa je zbiranje mnenj in predlogov relevantnih deležnikov, da se že v izhodišču zagotovijo izvedljivost strategije, primernost njenih ciljev in upoštevanje dejanskih potreb prebivalstva v regiji.

    Strategija bo temeljila na naslednjih treh ključnih področjih za ukrepanje:

    1. izboljšanje konkurenčnosti, blaginje in kohezije v alpski regiji;
    2. zagotavljanje dostopnosti in povezljivosti za vse prebivalce v alpski regiji;
    3. zagotavljanje okoljske trajnosti in privlačnosti alpske regije.

    Posvetovanje poteka prek spleta, predloge pa bo mogoče pošiljati do 15. oktobra 2014.

    Public Consultation – Have your say

    Makroregionalne strategije EU

    Sporočilo za medije

  • Strategija EU za Podonavje: letni dunajski forum o ključnih pobudah za spodbujanje zelene in vključujoče rasti

    (26/06/2014)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn se bo 26. in 27. junija v okviru 3. letnega foruma na Dunaju srečal s politiki in drugimi predstavniki na visoki ravni iz 14 evropskih držav, ki so del podonavske „makroregije“. Forum, ki ga skupaj organizirajo Evropska komisija, Republika Avstrija in mesto Dunaj, bosta odprla avstrijski minister za zunanje zadeve Sebastian Kurz ter župan in guverner regije glavnega mesta Michael Häupl.

    Ministri, predstavniki civilne družbe in podjetij iz 14 podonavskih držav bodo na forumu, ki bo potekal pod geslom „Rastemo skupaj – skupaj rastemo“, razpravljali in odločali o najboljših načinih za spodbujanje razvoja regije. V skladu z nedavnim poročilom Komisije, ki poziva k odločnejšemu političnem vodstvu v makroregijah EU, bo poseben poudarek na forumu namenjen konkurenčnosti, socialni vključenosti in dobremu upravljanju. Poleg tega bo pomemben del razprav tudi „varovanje okolja v rekah“ in modernizacija rečne flote plovil.

    Ob forumu se bodo srečali tudi zunanji ministri držav Podonavja, ki bodo v skladu s priporočili iz poročila o upravljanju predlagali konkretne rešitve za boljše vodstveno upravljanje strategije. Forumu bo poročal minister regije Baden-Württemberg Peter Friedrich, regije, ki bo gostila naslednje letno srečanje.

    Forum poteka v času, ko se podpisujejo sporazumi o partnerstvu za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020. Države članice morajo strategijo za Podonavje ustrezno vključiti v te investicijske načrte ter zagotoviti, da bodo v prihodnjih programih prednostne naloge za Podonavje prevedene v konkretne cilje.

    Dodatne informacije:

    Sporočilo za medije

    Strategija Evropske unije za Podonavje

    3. letni forum o Strategiji EU za Podonavje, Dunaj

    Poročilo o upravljanju makroregionalnih strategij (maja 2014)

    Poročilo o dodani vrednosti strategij za makroregije

    Twitter: @EU_Regional @JHahnEU #EUSDR #Danube

  • Komisija z novo strategijo za jadransko-jonsko regijo spodbuja zbliževanje držav

    (18/06/2014)

    Evropska komisija je z današnjo objavo sporočila in akcijskega načrta uradno začela izvajati novo strategijo EU za jadransko-jonsko regijo, da bi 70 milijonom tamkajšnjih prebivalcev omogočila izkoristiti prednosti tesnejšega sodelovanja na področjih, kot so spodbujanje pomorskega gospodarstva, ohranjanje morskega okolja, dokončanje prometnih in energetskih povezav ter spodbujanje trajnostnega turizma.

    Strategija bo za kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo v EU tudi dragocena priložnost, da sodelujejo z državami članicami EU in tako prispevajo k vključevanju Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.

    To je prva „makroregionalna strategija“ EU, pri kateri tako veliko število držav zunaj EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija) sodeluje s članicami Unije (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija). Strategija je osredotočena na možnosti za razvoj pomorskega gospodarstva – „modra rast“, prometne povezave med kopnim in morjem, energetska povezljivost, varstvo okolja in trajnostni turizem so sektorji, ki bodo imeli odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju gospodarske rasti v regiji. Zamisel za ta projekt je bila prvič predstavljena v Pomorski strategiji za Jadransko in Jonsko morje, ki jo je Komisija sprejela 30. novembra 2012 in je zdaj vključena v novo makroregionalno strategijo.

    Dodatne informacije:

  • Komisija opozarja na pomembnost reform inovacij pri okrevanju gospodarstva

    (16/06/2014)

    Proračun EU za obdobje 2014–2020 zaznamuje odločilen premik proti raziskavam in inovacijam ter ostalim področjem, ki spodbujajo rast, s 30-odstotnim realnim povečanjem proračuna za program Obzorje 2020 – nov program EU za raziskave in inovacije. Dodatnih 83 milijard evrov naj bi se vložilo v raziskave in inovacije ter mala in srednja podjetja prek novih evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

    Evropska komisija je danes poudarila pomen naložb v raziskave in inovacije ter reform na tem področju za gospodarsko okrevanje v Evropski uniji. Predstavila je predloge za pomoč državam članicam EU, da bi čim bolj učinkovito uporabile svoje proračune v času, ko se številne države še vedno spoprijemajo z omejitvami porabe. Povečanje naložb v raziskave in inovacije je dokazano gonilo rasti, hkrati pa je izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javnih izdatkov za raziskave in inovacije nujno tudi, če želi Evropa ohraniti oziroma prevzeti vodilni položaj na številnih področjih znanja in ključnih tehnologij. Komisija je obljubila podporo državam članicam pri uresničevanju reform na področju raziskav in inovacij, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam, med drugim z zagotavljanjem politične podpore, visoko kakovostnih podatkov in primerov najboljše prakse.

    Sporočilo za medije

    MEMO

  • Pripravite fotoaparat – vaša priložnost, da se potegujete za fotografsko opremo v vrednosti 1000 EUR in izlet v Bruselj

    (12/06/2014)

    Letošnje poletje poteka že tretji letni fotografski natečaj „Evropa v moji regiji“, s katerim želimo znova opozoriti na projekte, ki so prejeli finančna sredstva v okviru regionalne politike EU.

    Kot prejšnja leta bo natečaj potekal na Facebookovi strani Evropske komisije.Natečaj se je začel 12. junija, pri čemer bodo prijave sprejemali do 25. avgusta 2014 (do poldneva). 100 slik z največ glasovi in največ 50 „povabljenih“ (ki ne bodo vključeni v prvo skupino z največ glasovi) bo ocenjevala žirija 3 profesionalnih fotografov in med njimi izbrala 3 zmagovalce.

    Zmagovalci bodo prejeli nagrade – izlet v Bruselj in opremo za digitalni fotoaparat v vrednosti 1000 EUR – oktobra na prireditvi OPEN DAYS 2014.

    Ko boste delili svojo prijavo na Facebooku ali Twitterju, jo za večjo prepoznavnost in preprostejše deljenje označite z uradno oznako natečaja: #EUmyRegion.

    Facebookova aplikacija je na voljo samo v angleščini.

  • V novih informativnih biltenih držav so navedene podrobnosti glede dosežkov kohezijske politike in prihodnji načrti

    (21/05/2014)

    Na spletnem mestu GD za regionalno politiko so zdaj na voljo novi informativni bilteni za posamezne države. Zagotavljajo ključne informacije o načrtih posamezne države članice za obdobje financiranja 2014–2020, vključno z razčlenitvijo dodeljenih sredstev iz naslova kohezijske politike in glavnih prednostnih naložb. Ti bilteni so tudi posodobljen pregled dosedanjih rezultatov in se nanašajo na izbrane uspešne projekte iz obdobja 2007–2013.

    Vse informativne biltene je mogoče v obliki PDF prenesti s spletnega mesta GD za regionalno politiko. Vsi bilteni so na voljo v angleščini in uradnih jezikih države članice.

    Poleg tega je v vseh jezikih na voljo splošni informativni bilten, ki vsebuje informacije v obliki vprašanj in odgovorov v zvezi z reformo kohezijske politike v novem obdobju. V njem so pojasnjena osnovna načela politike in zagotovljeni kontaktni podatki za nadaljnje informacije in vloge za finančna sredstva.

  • Praznovanje evropskega teritorialnega sodelovanja: štiri meje, štiri težave, štiri rešitve

    (16/05/2014)

    Posebni izzivi, s katerimi se sooča tretjina državljanov EU, ki živijo in delajo v obmejnih regijah Evrope, bodo osrednja tema dogodka, ki bo ponazoril, kako regionalna politika EU pomaga lokalnemu prebivalstvu poiskati rešitve prek evropskega teritorialnega sodelovanja.

    V obdobju 2007–2013 je v evropskih regijah dobilo podporo več kot 8000 projektov evropskega teritorialnega sodelovanja, in sicer tako v državah članicah EU kot v državah nečlanicah. Večina jih je bila osredotočenih na 60 notranjih meja EU in državljane, ki tam živijo. Projekti kljub razmeroma majhnim proračunom dajejo številne konkretne rezultate: omogočili so izboljšave na področju varnosti, prometa, izobraževanja, energetike, zdravstvenega varstva, usposabljanja in ustvarjanja novih delovnih mest.

    19. in 20. maja bo v Bruslju potekalo vsakoletno srečanje organov, ki upravljajo programe evropskega teritorialnega sodelovanja in te projekte nadzorujejo. Prireditve se bodo udeležili tudi posamezniki, ki so sodelovali v štirih vodilnih čezmejnih regionalnih projektih. Zdravniki, policisti, rokodelci in študentje iz različnih delov EU se bodo pridružili predstavnikom obmejnih regij, vključno z Združenjem evropskih obmejnih regij, da si izmenjajo izkušnje o tem, kako so evropski čezmejni projekti prispevali k reševanju izzivov na področjih bega možganov, varnosti, zdravja, nezaposlenosti in pomanjkanja strokovnih kvalifikacij.

    Sporočilo za medije

    Program dogodka 19. maja

    Evropsko teritorialno sodelovanje

    Primeri čezmejnih projektov

  • Regionalna politika ob 10. obletnici zgodovinske pete širitve EU še naprej spodbuja rast v srednji in vzhodni Evropi

    (01/05/2014)

    Evropski uniji se je 1. maja 2004 pridružilo 10 novih držav članic:Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.To je bil zgodovinski korak, ki je zajemal povečanje števila držav članic s 15 na 25 držav, znatno povečanje števila prebivalstva Evropske unije in oblikovanje največjega enotnega trgovinskega sistema na svetu.To je bilo izrednega pomena ne le z vidika „novih držav“, temveč za celotno EU v smislu kulturnega, socialnega in gospodarskega povezovanja, zato se uvršča med najpomembnejše dogodke v zadnjih letih.

    V zadnjih desetih letih so imela regionalna gospodarstva teh najnovejših članic veliko koristi od kohezijske politike EU.Dejansko se ocenjuje, da se bo bruto domači proizvod v 12 novih državah članicah (vključno z Bolgarijo in Romunijo, ki sta pristopili leta 2007) med izvajanjem sedanjih programov kohezijske politike (tj. med letoma 2007 in 2016) vsako leto povečal za približno 1,5 %.Zaradi dolgoročnega vpliva pozitivnih gospodarskih strukturnih sprememb se BDP med letoma 2007 in 2025 povečuje za 2,4 % na leto.

    Naložbe kohezijske politike v teh državah so zagotovile podporo novim inovativnim podjetjem in ustvarile dobra trajnostna delovna mesta za prihodnost, omogočila oddaljenim regijam dostop do širokopasovnega omrežja, se borile proti begu možganov in gradile ključne prometne povezave, ki pripomorejo k regionalni in nacionalni konkurenčnosti.

    Poleg tega sredstva iz naslova kohezijske politike za večino teh držav članic pomenijo glavno javno naložbo – v nekaterih primerih več kot 90 %.Na splošno je bilo iz naslova kohezijske politike EU v te države članice vloženih že 117,5 milijarde EUR.

    Za obeležitev te posebne obletnice predstavništva Evropske komisije v državah članicah skupaj z lokalnimi partnerji organizirajo več različnih dejavnosti in dogodkov:razprave, konference, dogodke, razstave, videoposnetke, fotografske natečaje itd.

    Nadaljnje informacije:

    Predstavništva Evropske komisije v državah članicah

    Informacijski bilteni o kohezijski politiki v državah članicah

    Naložbe kohezijske politike v državah članicah, ki so se pridružile EU po letu 2004

    Ciper

    Češka

    Estonija

    Madžarska

    Latvija

    Litva

    Malta

    Poljska

    Slovaška

    Slovenija

  • Trenutno stanje v zvezi s partnerskimi sporazumi in operativnimi programi

    (30/04/2014)

    Evropska komisija analizira uradne sporazume o partnerstvu, ki jih je prejela od 28 držav članic, in osnutke operativnih programov kohezijske politike iz 10 držav, v katerih so začrtani naložbeni načrti za evropske strukturne in investicijske sklade v programskem obdobju 2014–2020.

    Partnerske sporazume in operativne programe so predložile naslednje države članice:

    • Polska: partnerski sporazum je predložila 10. januarja, poleg tega je predložila vseh 22 operativnih programov;
    • France:partnerski sporazum je predložila 14. januarja, poleg tega je predložila 25 operativni program;
    • Latvija:partnerski sporazum je predložila 15. februarja, poleg tega je predložila 1 operativni program;
    • Portugal:partnerski sporazum je predložila 4. februarja, poleg tega je predložila vseh 12 operativnih programov;
    • Lietuva:partnerski sporazum je predložila 4. januarja, poleg tega je predložila 1 operativni program;
    • Slovensko:partnerski sporazum je predložila 14. februarja;
    • Suomi/Finland:partnerski sporazum je predložila 17. februarja, poleg tega je predložila 1 operativni program;
    • Deutschland:partnerski sporazum je predložila 26. februarja, poleg tega je predložila 6 operativne programe;
    • Eesti:partnerski sporazum je predložila 28. februarja, poleg tega je predložila 1 operativni program;
    • Danmark:partnerski sporazum je predložila 4. marca, poleg tega je predložila oba operativna programa;
    • Magyarország: partnerski sporazum je predložila 7. marca;
    • Nederland: partnerski sporazum je predložila 10. marca, poleg tega je predložila vseh 5 operativnih programov.
    • România: partnerski sporazum je predložila 1. april;
    • Malta: partnerski sporazum je predložila 1. april;
    • България/Bulgaria: partnerski sporazum je predložila 2. april;
    • Slovenija: partnerski sporazum je predložila 10. april;
    • Sverige: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • Κύπρος: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • Ceská republika: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • Österreich: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • United Kingdom: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • Ελλάδα: partnerski sporazum je predložila 17. april;
    • Italia: partnerski sporazum je predložila 22. april;
    • España: partnerski sporazum je predložila 22. april;
    • Hrvatska: partnerski sporazum je predložila 22. april;
    • Éire/Ireland: partnerski sporazum je predložila 22. april;
    • Belgien/Belgique/België: partnerski sporazum je predložila 23. april;
    • Luxembourg: partnerski sporazum je predložila 30. april.

    Predložen je bil tudi en operativni program (NL–DE) ETC (evropsko teritorialno sodelovanje).

    Komisija je poudarila, da je treba k uporabi sredstev iz skladov nujno pristopiti strateško in da je kakovost pomembnejša od hitrosti.

    Komisija bo še naprej podrobno analizirala sporazume o partnerstvu in pošiljala svoje mnenje državam članicam.

    Prvi bodo sprejeti predvidoma maja, ostali pa jeseni.

  • 3. letni forum o izvajanju strategije EU za Podonavje

    (30/04/2014)

    Evropska komisija in mesto Dunaj v sodelovanju z avstrijskim zveznim ministrom za Evropo, integracijo in zunanje zadeve organizirajo 3. letni forum o izvajanju strategije za Podonavje, ki bo potekal 26. in 27. junija 2014 v mestni hiši na Dunaju.Pričakujejo, da se bo letošnjega najpomembnejšega dogodka za Podonavje udeležilo več kot 700 udeležencev iz javnega, civilno družbenega in poslovnega življenja.  

    Oglejte si programa pod skupnim naslovom „We grow together – together we grow – Empowered for a prosperous and inclusive Danube Region“ (Skupna rast – rast za vse –Usposobljeni za uspešno in vključujoče Podonavje), ki se osredotoča na gospodarske izboljšave, socialno vključenost in dobro upravljanje.  

    Več informacij:

  • Predstavitev reforme kohezijske politike za obdobje 2014–2020 v Panorami

    (08/04/2014)

    Tema zimske izdaje revije Panorama je reforma kohezijske politike za obdobje 2014–2020. V reviji so natančno analizirane posledice, ki jih bo imela ta reforma za vse zainteresirane strani.V ekskluzivnem intervjuju je predsednik Evropske komisije Barroso na kratko predstavil, kako bo reforma kohezijske politike prispevala k rasti in delovnim mestom ter doseganju ciljev iz strategije Evropa 2020.

    V razpravo o tej temi so se vključili tudi naši bralci, saj so v rubriki „Z vašimi besedami“ objavljeni prispevki predstavnikov držav članic EU, regij in združenj iz vse Evrope, v katerih izražajo svoja mnenja o reformi in pričakovanjih v zvezi z novim obdobjem financiranja.

    V drugih rubrikah te izdaje so predstavljene ključne točke reforme in tematske prednostne naloge. Opisan je tudi postopek potrjevanja proračuna z vidika Evropskega parlamenta. Prav tako so predstavljeni načini, kako zaprositi za pridobitev financiranja. Poleg tega je v eni od rubrik tudi pregled strategij in obveznosti v zvezi z obveščanjem.Vključeni so tudi standardni izbor novic in predstavitve projektov iz celotne EU.

  • Evropa inovativnejša, vendar še vedno velike razlike med regijam

    (04/03/2014)

    Evropa na področju inovacij zmanjšuje zaostanek za Združenimi državami in Japonsko, vendar so razlike v inovativnosti med državami članicami EU še vedno zelo velike, pa tudi zmanjšujejo se le počasi. Vrzel se povečuje na regionalni ravni, saj se je inovacijska uspešnost poslabšala v skoraj petini regij EU. To so glavne ugotovitve primerjalne analize inovacijske uspešnosti v Uniji 2014 in pregleda inovacijske uspešnosti regij 2014, ki ju objavlja Evropska komisija. V dokaj nespremenjeni skupni razvrstitvi znotraj EU vodi Švedska, sledijo ji Danska, Nemčija in Finska. Te štiri države največ vlagajo v raziskave in inovacije. Na lestvici so najbolj napredovale Portugalska, Estonija in Latvija. Na splošno so k napredku prispevali odprtost in privlačnost evropskega raziskovalnega sistema, sodelovanje na področju poslovnih inovacij in komercializacija znanja, merjena s prihodki od licenc in patentov iz tujine. Toda pozitivne učinke višjih javnih izdatkov za raziskave in razvoj je izničil upad naložb tveganega kapitala in naložb v inovacije, ki se ne nanašajo na raziskave in razvoj, v podjetjih.

     

    Press Release

    Memo

    Full report of the Innovation Union Scoreboard 2014

    Full report of the Regional Innovation Scoreboard 2014

  • Oblikovanje mestne agende EU za mesta prihodnosti

    (14/02/2014)

    O evropskih mestih dati več besede in mestne agende v središče oblikovanja politik EU bo ključni cilj mesta: Mesta prihodnosti: forum Vlaganje v Evropo, ki bo potekal 17. in 18. februarja v Bruslju.

    Pod vodstvom evropskega komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna se bodo sestali pomembni predstavniki mestne politike, da bi skupaj oblikovali novo mestno agendo EU. V mestih živita več kot dve tretjini Evropejcev, zato je namen srečanja preučiti, kako bi lahko dali mestom pomembnejšo vlogo pri oblikovanju evropske politike, bolje razumeli njihove potrebe in uskladili njihove politike. Namen foruma je poudariti možno ključno vlogo mest pri uresničevanju širših evropskih ciljev, kot so soočanje s podnebnimi spremembami, odprava brezposelnosti in socialne izključenosti.

    Osrednja točka razprave bo dokument o ključnih vprašanjih, ki ga je pripravila Evropska komisija. Na številnih dogodkih bodo sodelovali ključni akterji, vključno s številnimi mestnimi strokovnjaki, mestnimi organizacijami, organi lokalne samouprave ter predstavniki nacionalnih ministrstev. Po pričakovanjih se bodo tudi župani 16 glavnih mest EU, ki se bodo srečali na forumu, pridružili pozivom držav članic za skladno mestno agendo EU.

    Več informacij:

     

  • Komisar Hahn je določil časovni razpored v zvezi z novo strategijo EU za alpsko regijo

    (10/02/2014)

    Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn se je 10. februarja v Bruslju sestal z ministri držav članic EU in drugih evropskih držav in po sestanku najavil, da se bo javno posvetovanje o novi strategiji za alpsko regijo začelo julija 2014.Komisija bo v zvezi s tem pripravila predlog, ki naj bi bil sprejet poleti 2015.

    Komisar Hahn je ministrom Italije, Slovenije, Nemčije in Francije ter ambasadorjema Švice in Lihtenštajna predstavil ključne elemente za uspešnost strategije, pri čemer je dejal: „Ni nam treba na novo odkrivati kolesa.Natančno moramo premisliti, kako se bo dosegla dodana vrednost take strategije.Poskrbeti moramo, da bomo sprejeli sklop nekaterih ciljev, ki jih bo treba izpolniti, če želimo, da bo strategija uspešna. Poleg tega moramo zagotoviti, da bo vanjo vključeno ustrezno osebje.

    Komisar je poleg tega dejal: „Ena od glavnih značilnosti te strategije za alpsko regijo, ki se bo začela izvajati v bližnji prihodnosti, je to, da so pobudo za njeno oblikovanje predložile regije same.Zato je zdaj zelo pomembno, da se trdna politična zavezanost zagotovi tudi na nacionalni ravniMakroregionalna strategije za alpsko regijo bo četrta strategija, ki se izvaja v okviru EU:zdaj se že izvajata strategija regijo Baltskega morja in strategija za Podonavje, medtem ko se je prejšnji teden začela pripravljati tudi strategije za regijo Jadranskega in Jonskega morja.

    Več o tem

  • Zagon strategije je vedno bližje: osredotočenost bo ključna za uspeh nove jadransko-jonske makroregionalne strategije EU

    (05/02/2014)

    Dosežen je bil mejnik v pripravah povsem nove makroregionalne strategije za krepitev sodelovanja med 8 državami v regiji Jadranskega in Jonskega morja. Konferenco zainteresiranih strani na visoki ravni bosta 6. in 7. februarja v Atenah gostili Grčija, in sicer v okviru svojega predsedovanja Svetu Evropske unije, in Evropska komisija. Konferenca bo potekala ob zaključku širokega posvetovanja, ki je vključevalo civilno družbo in zainteresirane strani iz osmih držav. 

    Zaključki posvetovanja bodo vključeni v uradni predlog komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna. Predlog se bo nanašal na oblikovanje usmerjene strategije, ki bo odražala potrebe v regiji in njene prednosti. Pobuda je nastala na poziv voditeljev EU decembra 2012 k oblikovanju nove makroregionalne strategije do konca leta 2014.

    V okviru makroregionalne strategije bodo prvič enako zastopane države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija, Slovenija) in države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija), ki si bodo skupaj prizadevale za uresničevanje skupnih izzivov in gradile na temeljih skupnih prednosti. V regiji, ki je bila prizorišče nekaterih najresnejših konfliktov v Evropi, bo strategija bistveno pripomogla k približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji. Strategija bo osredotočena predvsem na modro rast, promet, trajnostni turizem in varstvo okolja, s čimer bo prispevala k ustvarjanju blaginje in delovnih mest v regiji.

    Komisija je 30. novembra 2012 sprejela Pomorsko strategijo za Jadransko in Jonsko morje. Ta je del strategije, ki obsega štiri ključna področja: rast morskega in pomorskega sektorja, povezovanje regije (promet in energetska omrežja), kvaliteta okolja in trajnostni turizem. Poleg tega se bodo štiri ključna področja opirala na krepitev zmogljivosti, raziskave, inovacije ter mala in srednja podjetja.

    Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so potekala med septembrom in decembrom 2013. Za usklajevanje posvetovanj glede vsakega izmed štirih stebrov sta bili odgovorni po dve državi, država članica in država nečlanica: Grčija in Črna gora za področje morske in pomorske rasti, Italija in Srbija za področje prometa in energetike, Slovenija in Bosna in Hercegovina za področje okolja ter Hrvaška in Albanija za področje turizma. Komisija je zagnala javno spletno posvetovanje o strategiji, ki je potekalo od oktobra 2013 do januarja 2014. 

    Dodatne informacije

    Sporočilo za medije

    K pomorski strategiji za Jadransko in Jonsko morje

    Konferenca o pomorski strategiji za Jadransko in Jonsko morje

    Pomorska strategija za Jadransko in Jonsko morje

    Twitter: @EU_Regional @JHahnEU #EUSAIR

     

  • Zbirno poročilo o javnem spletnem posvetovanju o Strategiji EU za Jadransko in Jonsko regijo je že na voljo!

    (04/02/2014)

    Komisija je organizirala splošno spletno posvetovanje o Strategiji EU za Jadransko in Jonsko regijo, ki je potekalo od 25. oktobra 2013 do 17. januarja 2014. Cilj posvetovanja je bil zbrati ideje o prihodnjih ukrepih in projektih v Jadranski in Jonski regiji, za katere bi se lahko uspešno uporabil makroregionalni pristop sodelovanja. Najpomembnejši rezultati so na voljo v Zbirnem poročilu o javnem spletnem posvetovanju.

  • Nagrada Evropska podjetniška regija 2015

    (03/02/2014)

    Odbor regij je začel natečaj za podelitev nagrade Evropska podjetniška regija 2015 (EPR), ki je namenjena mestom in regijam z najbolj daljnovidno vizijo v Evropi. Peti natečajni postopek je na skupščini malih in srednje velikih podjetij v Vilni otvoril Luc Van den Brande (BE/EPP), predsednik urada za odnose med Flandrijo in Evropo. Prijave ​se sprejemajo do 31. marca 2014. 

    Natečaj je namenjen prepoznavanju in nagrajevanju regij z izredno podjetniško vizijo, ki – ne glede na svojo velikost, bogastvo ali pristojnosti – to vizijo uresničujejo v obliki konkretnih in merljivih ukrepov, s katerimi prispevajo k izvajanju Akta za mala podjetja za Evropo, pri tem pa optimalno uporabljajo javna sredstva. Regije z najbolj prepričljivo strategijo bodo prejele oznako Podjetniška regija leta. Namen pobude je v vsej Evropi ustvarjati in spodbujati dinamične, okolju prijazne in podjetniške regije. 

    "MSP so gonilna sila za oživitev evropskega gospodarstva. Nacionalne, regionalne in lokalne oblasti si morajo s skupnimi močmi prizadevati za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko podjetja uspešno poslujejo. Pobuda Evropska podjetniška regija nagrajuje regije, ki se trudijo zagotavljati okolje, ugodno za podjetja. Če ste pripravljeni uresničiti podjetniški potencial svoje regije, vas vabimo, da se potegujete za nagrado Podjetniška regija leta 2015," je dejal Van den Brande. 

    Nagrajena regionalna strategija se bo ocenjevala v prihodnjih dveh letih, glavni rezultati in dosežki pa bodo na mreži EPR predstavljeni regionalnim in lokalnim oblastem, ki bodo o njih lahko razpravljale. 

    Rok za oddajo prijav je 31. marec 2014. Obrazec za prijavo, predstavitev nagrade ter dodatne informacije so na voljo na spletni strani EPR: www.cor.europa.eu/eer. Za več informacij pišite na e-naslov: eer-cdr@cor.europa.eu.

  • Konferenca interesnih skupin o Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo: NOVI ROK ZA REGISTRACIJO – 27. januar 2014

    (21/01/2014)

    Od začetka konference Stakeholder Conference on the EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region (Konferenca interesnih skupin o Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo), ki se bo 6. in 7. februarja 2014 odvijala v Atenah, nas ločita le še dva tedna!

    Med najavljenimi govorniki za ta dogodek na visoki ravni so: Johannes Hahn, komisar za regionalno politiko, Maria Damanaki, komisarka za pomorske zadeve in ribištvo, ter Antonis Samaras, grški predsednik vlade, skupaj z ministri za zunanje zadeve osmih sodelujočih držav.

    REGISTRIRAJTE SE ZDAJ in ne zamudite priložnosti za pogovor o prihodnjih izzivih ter možnostih za jadransko-jonsko regijo, ki so povezani z naslednjimi ključnimi področji:1) inovativen obmorski in pomorski razvoj, 2) povezovanje regije, 3) ohranjanje, zaščita in izboljšanje kakovosti okolja ter 4) večanje privlačnosti regije.

    Več informacij:

  • Bilijonska naložba v prihodnost Evrope – proračunski okvir EU za obdobje 2014–2020

    (19/11/2013)

    Danes je Evropski parlament z glasovanjem potrdil večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. Na podlagi soglasja, ki ga s tem daje Parlament, bo lahko Svet v prihodnjih tednih ta okvir dokončno odobril. Tako so se po dveh letih in pol končala intenzivna pogajanja, ki so se začela 29. junija 2011, ko je Komisija predstavila svoje predloge.

    Na podlagi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bo lahko Evropska unija vložila do 960 milijard evrov v prevzetih obveznostih (1,00 % bruto nacionalnega dohodka EU) in 908,4 milijarde v plačilih (0,95 % BND EU). Instrumenti, namenjeni nepredvidenim okoliščinam (kot so Rezerva za nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, Solidarnostni sklad in Instrument prilagodljivosti), in Evropski razvojni sklad niso upoštevani v zgornjih mejah večletnega finančnega okvira. Ob polnem izkoristku lahko prinesejo dodatnih 36,8 milijarde evrov (ali 0,04 % BND EU). V proračunskem okviru EU za obdobje 2014-2020 so opredeljene prednostne postavke porabe, usklajene s cilji evropske strategije za rast Evropa 2020 – to so trajnostna rast, nova delovna mesta in konkurenčnost. V primerjavi s trenutnim okvirom se na primer podrazdelek 1A – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje – poveča z 91,5 milijarde evrov (= 9,2 % proračuna) na 125,6 milijarde evrov (= 13,1 % proračuna).

    Skupno bo prek prenovljene kohezijske politike na razpolago do 366,8 milijarde evrov1 za naložbe v evropske regije, mesta in realno gospodarstvo. To bo glavni mehanizem, s katerim si bo EU prizadevala izpolniti cilje strategije Evropa 2020: ustvarjanje rasti in novih delovnih mest, obvladovanje podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti. V podporo navedenim ukrepom bodo ključne prioritete, financirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kot je pomoč malim in srednjim podjetjem. Glavni namen tega je podvojiti pomoč s 70 milijard na 140 milijard evrov v naslednjih sedmih letih. Za dodeljevanje sredstev bo značilna močnejša ciljna naravnanost, v vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladih pa bo oblikovana nova rezerva na podlagi doseženih rezultatov, ki pomeni spodbudo za dobre projekte. Poleg tega bo učinkovitost kohezijske politike ter skladov razvoj podeželja in ribištvo vezana na ekonomsko upravljanje, kar bo spodbudilo države članice pri izpolnjevanju priporočil EU v okviru evropskega semestra.

    1. V tekočih cenah. Protivrednost v cenah iz leta 2011: 325 milijard evrov.

    Infographic : A reformed Cohesion Policy for Europe : the main investment policy for growth and jobs

    Nova usmeritev kohezijske politike EU za čim boljši učinek na rast in zagotavljanje delovnih mest: reforma v 10 točkah

    Sporočilo za medije

  • Nova usmeritev kohezijske politike EU za čim boljši učinek na rast in zagotavljanje delovnih mest: reforma v 10 točkah

    (19/11/2013)

    V proračunu EU za obdobje 2014–2020 bo v okviru kohezijske politike 325 milijard evrov namenjenih državam članicam, njihovim regijam in mestom za doseganje vseevropskih ciljev rasti in zagotavljanja delovnih mest, pa tudi za obvladovanje podnebnih sprememb, energetske odvisnosti in socialne izključenosti. Ob upoštevanju prispevka samih držav članic in učinka finančnega vzvodja naj bi celotni učinek znašal preko 500 milijard evrov. Reforma kohezijske politike bo zagotovila največji možni ter potrebam posameznih regij in mest prilagojeni učinek teh naložb. Ključne prvine reforme so:

    1. Vlaganje v vse evropske regije ter prilagajanje ravni podpore in prispevka držav članic njihovi stopnji razvitosti (stopnja sofinanciranja):

    manj razvite regije (BDP < 75 % povprečja EU-27),

    regije v prehodu (BDP 75 % do 90 % povprečja EU-27),

    bolj razvite regije (BDP > 90 % povprečja EU-27).

    2. Usmerjanje sredstev k sektorjem, ki so ključni za rast: Naložbe iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) bodo osredotočene na 4 ključne prednostne naloge: inovacije in raziskave, digitalna agenda, podpora malim in srednjim podjetjem (MSP) in nizkoogljično gospodarstvo, odvisno od kategorije regije (manj razvite regije 50 %, regije v prehodu 60 % in bolj razvite regije 80 %). Približno 100 milijard evrov bo namenjenih tem sektorjem, od česar bo vsaj 23 milijard evrov namenjenih prehodu na nizkoogljično gospodarstvo (energetska učinkovitost in obnovljive energije). Pri tem obstajajo ločene obveznosti glede namena sredstev ESRR (manj razvite regije 12 %, regije v prehodu 15 % in bolj razvite regije 20 %).

    V kohezijskem skladu bo približno 66 milijard evrov odmerjenih za prednostne vseevropske prometne povezave in ključne okoljske infrastrukturne projekte.

    Preko Evropskega socialnega sklada (ESS) bo kohezijska politika evropskim prednostnim nalogam zagotovila občuten prispevek na področju zaposlovanja, na primer za usposabljanje in vseživljenjsko učenje, izobraževanje in socialno vključenost (vsaka država članica bo morala v te namene porabiti najmanj 20 % sredstev ESS). Sredstva ESS bodo dodeljena glede na potrebe posameznih držav članic, pri čemer obstaja vnaprej določen minimalni znesek, celoten znesek pa bo znašal najmanj 70 milijard evrov. Nova pobuda za zaposlovanje mladih, povezana z ESS in vredna najmanj 6 milijard evrov, bo podpirala izvajanje sistema jamstva za mlade.

    3. Določanje jasnih, preglednih ter merljivih ciljev za preverjanje odgovornosti in rezultatov: Države in regije bodo morale vnaprej napovedati, katere cilje nameravajo doseči z razpoložljivimi sredstvi in natančno določiti, kako bodo preverjale doseganje teh ciljev. To bo omogočilo redno spremljanje in razpravo o porabi finančnih sredstev. Tako bodo lahko proti koncu obdobja za uspešnejše programe sproščena dodatna sredstva (preko tako imenovane „rezerve na podlagi doseženih rezultatov“).

    4. Uvajanje pogojev pred prenosom sredstev za večjo učinkovitost naložb: Med nujne predpogoje štejejo strategije „pametne specializacije“ za odkrivanje specifičnih prednosti in potencialov, podjetništvu prijazne reforme, prometne strategije, ukrepi za izboljšanje sistemov javnih naročil, skladnost z okoljsko zakonodajo, strategije za omejevanje brezposelnosti mladih in zgodnjega opuščanja izobraževanja ter podpora enakosti spolov in nediskriminaciji.

    5. Vzpostavljanje skupne strategije za izboljšanje koordinacije in omejevanje prekrivanja: Skupni strateški okvir zagotavlja osnovo za boljšo koordinacijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESRR, Kohezijski sklad in ESS – trojica skladov v okviru kohezijske politike, ter sklad za razvoj podeželja in sklad za ribištvo). Hkrati omogoča boljšo povezanost z drugimi evropskimi instrumenti, kakršni so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope ali evropski program za zaposlovanje in socialne inovacije.

    6. Skrajšanje upravnih postopkov in poenostavitev rabe evropskih naložb preko enotnega sklopa pravil za vse evropske strukturne in investicijske sklade, pa tudi preprostejša računovodska pravila, bolj ciljno naravnane zahteve po poročanju in večja raba digitalne tehnologije („e-kohezija“).

    7. Krepitev mestne razsežnosti politike z določanjem minimalnega zneska sredstev v okviru (ESRR), ki bo porabljen za integrirane projekte v mestih, in sicer poleg drugih sredstev za mestna območja.

    8. Utrjevanje čezmejnega sodelovanja in lajšanje vzpostavljanja čezmejnih projektov. Poleg tega naj bi se zagotovilo, da bodo makroregijske strategije, kot sta podonavska in baltska, podprte z nacionalnimi in regijskimi programi.

    9. Zagotavljanje boljše povezanosti kohezijske politike s širšim gospodarskim upravljanjem EU: Programi se bodo morali skladati z nacionalnimi programi reform in bi se morali nanašati na ustrezne reforme, opredeljene v priporočilih, ki so za posamezne države podana v evropskem semestru. Po potrebi lahko Komisija, sklicujoč se na tako imenovano klavzulo o makroekonomski pogojenosti, državo članico zaprosi, naj programe prilagodi, da bodo podpirali strukturne reforme. V skrajni sili lahko Komisija, če država članica večkrat zapored in v veliki meri ne upošteva priporočil, prekine financiranje.

    10. Spodbujanje večje uporabe finančnih instrumentov, da bi bila MSP deležna večje podpore in da bi lažje pridobivala posojila: Evropski skladi bodo posojila, jamstva ter lastniški in tvegani kapital podpirali preko enotnih pravil in širšega področja uporabe ter z zagotavljanjem spodbud (npr. višja stopnja sofinanciranja). Namesto na posojilih bo večji poudarek na nepovratnih sredstvih, kar naj bi izboljšalo kakovost projektov in zmanjšalo odvisnost od subvencij.

  • Mobilizácia inovačného potenciálu pre rast: komisár Hahn vyzýva regióny EÚ, aby konali

    (08/11/2013)

    Johannes Hahn, komisar EU za regionalno politiko, je danes izpostavil pomen usmerjenega načrtovanja in naložb EU za izboljšanje konkurenčnosti regij po vsej Uniji. V svojem govoru „Regije kot motor rasti s pametno specializacijo“ na današnji konferenci v Bruslju je komisar Hahn odločno pozval regije, naj prepoznajo svoje ključne prednosti in vanje vložijo sredstva za izboljšanje svoje konkurenčne prednosti. Dogodek na visoki ravni, ki sta ga organizirala Generalni direktorat Evropske komisije za regionalno in mestno politiko ter belgijska regija Flandrija, se osredotoča na napredek t.i. strategij „pametne specializacije“ v evropskih državah in regijah. Tovrstna specializacija je temeljni del nove kohezijske politike EU kot tudi predpogoj za investicije v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    Razprava poteka v ključnem trenutku, saj so predlogi za novo kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 v sklepni fazi. Za novo prenovljeno politiko je ključna uvedba pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pred porabo sredstev. Eden od teh pogojev je oblikovanje jasne in pazljivo načrtovane „strategije pametne specializacije“ za raziskave in inovacije. Ta bi morala vsebovati načrt za porabo sredstev v prihodnjih sedmih letih in zagotoviti oblikovanje jasnih ciljev na kraju samem.

    Predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, bo osrednji govorec na konferenci. Poleg komisarja Hahna bosta udeležence konference nagovorila tudi Danuta Hübner, predsednica Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj in Kris Peeters, ministrski predsednik flamske vlade. Konferenca je namenjena predvsem oblikovalcem politik, raziskovalcem in industrijskemu sektorju na področju raziskav, inovacij in regionalnega razvoja. Namen dogodka je iskanje čezmejnega sodelovanja in sinergij med obstoječimi strategijami.

    Videos on Smart Specialisation

    The Kingdom of Smart
    The Kingdom of Smart
    Technological advancement in Flanders' health care system through Smart Specialisation
    Technological advancement in Flanders' health care system through Smart Specialisation
    Smart Specialisation for the shoe business in the Marche Region
    Smart Specialisation for the shoe business in the Marche Region
    Smart Specialisation in Poland takes off for the future through the Flaris project
    Smart Specialisation in Poland takes off for the future through the Flaris project
    Smart Specialisation: PLOCAN Oceanic Research Centre on the Canary Islands
    Smart Specialisation: PLOCAN Oceanic Research Centre on the Canary Islands

    Sporočilo za medije

    Dodatne informacije

  • Učinkovita poraba in dobro vodstvo sta glavni temi srečanja komisarja za regionalno politiko Hahna s podonavskimi državami v Bukarešti

    (25/10/2013)

    14 držav iz evropske makroregije ob Donavi se bo zbralo na letošnjem forumu za Podonavje, ki bo potekal v ponedeljek, 28. oktobra, v Bukarešti. Na forumu, ki ga gostita evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn in predsednik romunske vlade Victor Ponta, se bo razpravljalo o tem, kako okrepiti učinek strategije EU za Podonavje za reševanje nekaterih najbolj perečih izzivov v regiji, kot so na primer energetska varnost in onesnaževanje, kriminal, pomanjkanje prometnih povezav ter slaba konkurenčnost in beg možganov.

    Ministri za zunanje zadeve in regionalni razvoj se bodo pridružili komisarju Hahnu, da bi pregledali dosedanje dosežke in trenutne izzive, ocenili napredek ter razmislili o izvajanju strategije za Podonavje v prihodnosti.

    Srečanje se odvija le kratek čas potem, ko so države članice potrdile poročilo Evropske komisije o dodani vrednosti obstoječih makroregionalnih strategij. Komisija je v poročilu makroregionalni pristop ocenila pozitivno: izpostavila je več sto novih projektov, skupnih pobud in pomembnih mrež, ki povezujejo države članice EU in države nečlanice EU pri reševanju skupnih težav. Vendar je v poročilu tudi opomnila vlade, da se morajo politično bolj zavezati in zagotoviti vodstvo, strategija pa mora postati prednostna naloga na vseh zadevnih področjih politike.

    Dodatne informacije:

     

    Twitter: @EU_Regional @JHahnEU #EUSDR #Danube

     

     

  • Drugi evropski natečaj za najboljše socialne inovacije

    (24/10/2013)

    Ste se domislili, kako premagati visoko brezposelnost? Mislite, da bi znali izboljšati delovne pogoje ljudi, ki so obtičali na slabo plačanih delovnih mestih – zaradi svojega spola, starosti, socialnega statusa, invalidnosti? Morda veste, kako povečati možnosti za 27 milijonov evropskih prebivalcev, ki so ostali brez dela? Potem sodelujte na drugem evropskem natečaju za najboljše socialne inovacije!

    Natečaj, organiziran v spomin na Dioga Vasconcelosa, je namenjen iskanju novih rešitev, s katerimi bi zdaj in v prihodnosti zmanjšali brezposelnost in odpravili uničujoče posledice, ki jih ima za gospodarstvo in družbo. Socialne inovacije so ne le zaželene, temveč so nujne.

    Nič za to, če še niste našli pravega vlagatelja, ki bi finančno podprl vaše ideje. Projekt vam bomo pomagali uresničiti v sklopu naše akademije za socialne inovacije. Tri najboljše projekte bomo nagradili s finančno podporo v višini 30 000 evrov.

    Vendar ne gre samo za to. Kot so opozorili lanskoletni nagrajenci, jim je natečaj omogočil razviti odlično idejo, upravičiti svoje delo in svojo rešitev ponuditi v množično uporabo.

    Drugi evropski natečaj za najboljše socialne inovacije

  • OPEN DAYS: Pospešen razvoj evropskih regij in mest do leta 2020 in vlaganje v gospodarsko rast

    (04/10/2013)

    Več kot 5 500 regionalnih in mestnih predstavnikov iz cele Evrope se bo udeležilo izmenjave mnenj in pristopov o tem, kako lahko naslednja generacija naložb v okviru evropske regionalne politike vrne Evropo na pot gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja konkurenčnosti.

    Vsakoletni „OPEN DAYS – Evropski teden regij in mest,“ enajsti po vrsti, bodo potekali od 7. do 10. oktobra v Bruslju. Na štiridnevnem dogodku, ki je največja tovrstna prireditev, se bodo srečali oblikovalci politik, politiki in strokovnjaki ter razpravljali o ključnih vprašanjih, s katerimi se trenutno sooča regionalna politika Evropske unije. V tem času se zaključujejo tudi temeljne reforme politike, programiranje za obdobje 2014–2020 pa je vstopilo v ključno fazo. Prireditev bosta gostila evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn in Odbor regij, otvoril pa jo bo predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso.

    Med otvoritveno sejo bo potekala tudi okrogla miza o osrednji vlogi regionalne politike Evropske unije pri spodbujanju okrevanja in gospodarske rasti v Evropi.

    Še pred dogodkom je komisar Hahn izjavil: „Letošnji OPEN DAYS pomenijo odskočno desko za naše odločitve o naložbah in načrtovanju naših sredstev v naslednjih sedmih letih. Letošnji OPEN DAYS potekajo v ključnem trenutku regionalne politike Evropske unije. Pogajanja o reformi politike se bližajo zaključku, regije pa zelo tesno sodelujejo s službami Komisije, da bi pripravile temelje in predstavile svoje strategije za naslednjo generacijo programov. Naša nova reformirana politika regijam ponuja resnično priložnost za naložbe v gospodarsko rast in blaginjo v prihodnosti. Njen glavni poudarek je na usmerjenosti v prednostne naložbe, ki temeljijo na posameznih prednostih naših mest in regij. Že zdaj se veselim naše razprave o tem, kako lahko regionalna politika pripomore k preoblikovanju naših mest in regij, da bodo postali konkurenčnejši, spodbudili gospodarsko rast in ustvarjali delovna mesta.“

    Predsednik Odbora regij Valcárcel je dodal: „Začetek reformirane kohezijske politike je bil uspešen in lahko pričakujemo, da bo ta politika v najkrajšem možnem času zagotovila učinkovite instrumente, ki bodo podprli gospodarsko okrevanje in spodbudili zaposlovanje. Regije in lokalne oblasti tekmujejo s časom, da bi v prihodnjem letu zagotovile začetek izvajanja naložbenih načrtov za obdobje 2014–2020. Odbor regij se je v celoti zavezal, da bo regijam pomagal zmagati v tej tekmi s časom in jim zagotovil najkakovostnejše projekte in strategije. V tem smislu bodo OPEN DAYS 2013 pomenili enkratno priložnost, da se ključni akterji regionalne politike seznanijo z novimi instrumenti in pravili ter si izmenjajo najboljše zamisli za spodbujanje gospodarske rasti naših regij.“

     

    V okviru letošnjih OPEN DAYS pod geslom „Pospešeni razvoj evropskih regij in mest do leta 2020“ bo potekalo 100 delavnic, na katerih bodo obravnavane naslednje teme:

    • Obvladovanje sprememb v obdobju 2014–2020: inovativni pristopi k uresničevanju prihodnjih prednostnih naložb (npr. celostne teritorialne naložbe, skupni akcijski načrti, problematika upravljanja, finančni instrumenti itd.)
    • Sinergije in sodelovanje: med različnimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi politikami ter združevanje različnih virov financiranja. Obravnavani bodo različni pristopi k sodelovanju, kot so makro-regionalne strategije in sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in občinskimi upravami ter strokovnimi ustanovami.
    • Izzivi in rešitve: ocenjeni bodo izzivi, ki so skupni evropskim regionalnim in mestnim območjem, in predlagane praktične rešitve, npr. dostop MSP do posojil in svetovnih trgov, brezposelnost mladih, demografski izzivi, ravnanje z odpadki, gospodarjenje z vodo, obvladovanje naravnih tveganj, prometni zastoji, onesnaženost ter velika poraba energije.

    Glavne točke programa

    Presednik Valcárcel in komisar Hahn bosta 7. oktobra ob 13.30 v prostorih Odbora regij priredila okroglo mizo za medije.

    19 finalistov, ki tekmujejo v štirih kategorijah za nagrado „RegioStars“ za leto 2014, je bilo predstavljenih v celodnevni delavnici v stavbi Charlemagne v Bruslju.

    Predstavitev „Kakovost življenja v evropskih mestih“ — ključne ugotovitve ankete 41 000 državljanov iz 79 mest, ki so izrazili svoja mnenja o mestnem življenju: v torek, 8. oktobra od 16.30 do 17.15 v dvorani Schuman v stavbi Berlaymont.

    100 EUrbanih rešitev“ Razstava na prostem, ki jo bosta v torek, 8. oktobra ob 17:00 na trgu Place Jean Rey v Bruslju otvorila komisar Johannes Hahn in ministrski predsednik regije glavnega mesta Bruselj Rudi Vervoort, ter več dogodkov mrežnega povezovanja, ki bodo potekali zvečer, 8. oktobra na 12 različnih lokacijah razstavne poti.

    Komisar Hahn bo zmagovalcem iz Grčije, Madžarske in Malte v sredo 9. oktobra ob 11.15 v stavbi Charlemagne podelil nagrade fotografskega natečaja za leto 2014 z naslovom „Evropa v moji regiji.“

    Letošnja novost na OPEN DAYS je program Master Class za 77 izbranih doktorskih študentov in raziskovalcev, ki so na začetku svoje poklicne poti, na področju regionalne in urbanistične politike.

    Poleg seminarjev v Bruslju se bo do decembra 2013 odvilo več kot 300 dogodkov pod geslom „Evropa v moji regiji/mestu“.

    Več informacij:

    @EU_Regional / @EU_CoR / @JHahnEU: #euopendays - Vse fotografije na spletišču Flickr

    OPEN DAYS, European week of regions and cities

    Program Media

    Partnerske regije po državah

     

  • Panorama 47 je že na voljo

    (20/09/2013)

    Jesenska izdaja revije Panorama je zdaj na voljo v spletu jeziku.

    V osrednji temi je predstavljena vodilna vloga regij EU pri razvoju na področju ekoinovacij.Evropski strukturni in investicijski skladi spodbujajo pametno in trajnostno rast prek zelenih in energetsko učinkovitih projektov, predstavljenih v tem članku.Vključen je tudi izbor člankov, ki predstavljajo nekatere glavne delavnice in seminarje na letošnjem dogodku OPEN DAYS, od programa usposabljanja na višji ravni v okviru univerze OPEN DAYS do odnosov med EU ter Kitajsko in Japonsko.

    V tej izdaji so na voljo tudi pregled makroregionalnih strategij, ki se uporabljajo pri koordinaciji izvajanja projektov v donavski in baltskih regijah, novice o podpori iz strukturnih skladov EU pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in pojasnilo glede naknadnega postopka ocenjevanja v obdobju 2007–2013.Prav tako je na voljo tudi standardni izbor novic in predstavitev projektov iz celotne EU.

  • „Skupne meje nas zbližujejo“: praznik evropskega teritorialnega sodelovanja

    (18/09/2013)

    Ta teden je posvečen čezmejnim, transnacionalnim in medregionalnim projektom in programom evropske regionalne politike za skupnosti, regije in države članice. Kampanja, katere vrhunec bo dan evropskega sodelovanja 21. septembra, se odvija v ključnem trenutku.

    Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS) predstavlja relativno majhen delež evropske regionalne politike. A če bosta Evropski parlament in Svet potrdila trenutni sporazum o sredstvih za regionalno politiko za obdobje 2014–2020, se bo proračun za ETS povečal na 8,9 milijarde EUR. Nove reforme regionalne politike, ki so pravkar v sklepni fazi pogajanj, bodo omogočale, da bodo programi ETS bolj osredotočeni na naložbe, ki ustvarjajo prave razmere za prihodnjo rast.

    Komisar Johannes Hahn bo 19. septembra od 14.00 do 15.00 na Twitterju na voljo za razpravo o pomenu evropske regionalne politike v čezmejnem okolju. Vprašanja prek Twitterja lahko že zdaj zastavite z omembama #EUChat in #ecday na @JHahnEU.

    Sporočilo za medije

  • Kohezijska politika 2014–2020: proračuni za naložbe v državah članicah

    (23/08/2013)

    Razčlenitev v zvezi s financiranjem, ki se bo na podlagi kohezijske politike namenilo za posamezne države članice v obdobju 2014–2020, temelji na trenutnem dogovoru v okviru pogajanj, ki potekajo od junija 2013. Ko bosta Svet in Parlament dosegla dokončni dogovor, se bodo dodeljeni zneski morda spremenili.

    Za kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020 je namenjena približno tretjina proračuna EU, kar prispeva k temu, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU za rast in delovna mesta ter izvajanje politik EU. Komisija sodeluje z nacionalnimi in lokalnimi organi ter skupaj z njimi določa prednostne projekte za katere se bodo zagotovile naložbe v naslednjem finančnem obdobju, pri čemer se bo dosegel največji možni učinek naložb na konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest ter zagotovila večja tematska osredotočenost in poudarek na rezultatih reformirane politike.

  • Panorama pozdravlja Hrvaško

    (21/08/2013)

    Poletna izdaja revije Panorama za leto 2013 je zdaj na voljo v spletu v 22 jezikih. Osrednja tema je članek o pristopu Hrvaške k EU, ki na šestih straneh zajema pregled pristopnega procesa, predstavitev najpomembnejših gospodarskih panog na Hrvaškem, primere uspešnih projektov ter intervju s podpredsednikom Vlade Republike Hrvaške in ministrom za regionalni razvoj in sklade EU Brankom Grčićem.

    Druga osrednja tema je vpogled v skupno revizijsko poizvedbo (Evropska komisija in nacionalni organi), ki zagotavlja, da se sredstva kohezijske politike ustrezno porabljajo. Ta številka vsebuje tudi pregled nedavno objavljenega strateškega poročila o kohezijski politiki, napovednik za oktobrski dogodek OPEN DAYS in članek o pregledu predpisov o državni pomoči.

  • Znani finalisti za nagrade RegioStars 2014

    (06/08/2013)

    Komisija je danes v Bruslju predstavila finaliste za nagrade RegioStars 2014, namenjene najbolj domiselnim in inovativnim regionalnim projektom. Žirija je izmed 80 projektov, ki so prejeli podporo regionalnih skladov EU, izbrala 19 finalistov za nagrado. Ob tem je upoštevala štiri glavna merila: inovacije, vpliv, trajnost in partnerstva.

    Finalisti prihajajo iz regij in mest 17 držav članic: Belgije, Češke, Danske, Francije, Grčije, Italije, Irske, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva.

    Finalisti bodo svoje projekte predstavili žiriji pod vodstvom nekdanjega predsednika Odbora regij Luca Van den Brandeja 8. oktobra 2013 v okviru letošnjega, že 11. evropskega tedna regij in mest. Zmagovalce bo razglasil komisar Johannes Hahn 31. marca 2014 na podelitvi nagrad v Bruslju.

    Nagrade bodo podeljene v kategorijah, ki ustrezajo prednostnim nalogam agende za rast Evropa 2020:

    • Pametna rastinovativnost MSP: podpora konkurenčnosti in rasti malih in srednje velikih podjetij

    • Trajnostna rast - do zelene gospodarske rasti in delovnih mest z biogospodarstvom: trajnostne naložbe v biogospodarstvo

    • Vključujoča rast - nova delovna mesta za mlajšo generacijo: boj proti brezposelnosti mladih

    • CityStar - naložbe v trajnostni mestni javni prevoz: razvoj strategij za reševanje vprašanj javnega prevoza v naših mestih

    Lani so nagrado RegioStars prejeli projekti iz Porta (Portugalska), severozahodne Anglije (Združeno kraljestvo), regije Warmińsko-Mazurskie (Poljska), Berlina (Nemčija) in Litve. Nagrade so bile podeljene v kategorijah, posvečenih raziskavam in razvoju, učinkoviti rabi virov v MSP, socialnim inovacijam, trajnostnemu razvoju mest in uporabi videoposnetkov za promocijo regionalne politike EU.

    Osnovne informacije

    Namen pobude RegioStars je nagraditi dobre prakse v regionalnem razvoju ter predstaviti izvirne in domiselne projekte, ki bi bili morda zanimivi tudi za druge regije.

    Na natečaj za vsakoletne nagrade RegioStars lahko vse regije EU predložijo projekte, ki so od 1. januarja 2000 prejeli naložbe v okviru regionalne politike EU. Nagrade so prvič podelili leta 2008, največje število prijav prihaja iz Avstrije, Belgije, baltskih držav in britanskega Walesa.

    Na evropskem tednu regij in mest (OPEN DAYS 2013) bodo finalisti lahko med 7. in 10. oktobrom 2013 v Bruslju razstavili in predstavili svoje projekte. Prireditev je namenjena političnim predstavnikom, strokovnjakom in vsem drugim, ki se ukvarjajo z regionalno politiko. Letošnja prireditev bo še posebej pomembna, saj evropske regije in mesta zaključujejo priprave na posodobljeno kohezijsko politiko EU 2014–2020.

    Več informacij:

  • Odzivnejši in preprostejši Solidarnostni sklad EU za pomoč po naravnih nesrečah

    (25/07/2013)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je danes predstavil predlog za reformo Solidarnostnega sklada EU. Načrti, ki jih je danes sprejela Evropska komisija, bodo prispevali k temu, da bo sklad odzivnejši in preprostejši za uporabo, kriteriji za dodelitev pomoči pa bodo bolj jasni.

    Od ustanovitve leta 2002 je Solidarnostni sklad priskočil na pomoč ob 52 naravnih nesrečah po vsej Evropi, vključno s potresi, gozdnimi požari, sušo, neurji in poplavami. Pomoč v višini več kot 3,2 milijarde evrov je prejelo 23 držav članic. Če bodo Evropski parlament in države članice podprli današnje predloge, lahko države in regije, ki so jih prizadele naravne nesreče, pričakujejo bistvene izboljšave delovanja Solidarnostnega sklada.

    Nov zakonodajni predlog poenostavlja obstoječa pravila, da bo lahko pomoč izplačana hitreje kot sedaj. Načrti prvič tudi vključujejo možnost predplačil ter bolj jasno določajo upravičence in upravičene stroške, še posebej pri regionalnih naravnih nesrečah. Reforma prav tako spodbuja države članice, naj strategijam za preprečevanje in obvladovanje tveganj namenijo pomembnejšo vlogo. Načela sklada in načini financiranja ostajajo nespremenjeni, saj se sklad ne financira iz običajnega proračuna EU.

    Ključne reforme:

    • Natančnejša opredelitev področij uporabe Solidarnostnega sklada, pri čemer se ta omeji na naravne nesreče ter razširi na suše.
    • Bolj jasna pravila glede upravičenosti do pomoči pri regionalnih nesrečah, pri čemer se uvede enoten prag za pomoč v primeru škode, tj. 1,5 % regionalnega bruto družbenega proizvoda.
    • Prvič se uvede možnost predplačil, ki bodo znašala 10 % pričakovane pomoči, omejena pa bodo na 30 milijonov evrov.
    • Krajši upravni postopki zaradi združitve dveh stopenj odobritve in izvajanja v en sam sporazum.
    • Uvedba ukrepov za spodbujanje strategij za preprečevanje nesreč, kot so zahteve glede poročanja in možni pogoji za pridobitev pomoči.

    Dodatne informacije

    Proposal for a Regulation of the european Parliament and of the Council amending council Regulation (EC) n°2012/2002 establishing the European Union Solidarity Fund

    sporočilo za medije

    MEMO/13/723

    Solidarnostni sklad EU

  • Države članice in regije pozval, naj ne odlašajo s pripravo nove generacije programov EU za rast

    (10/07/2013)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je države članice in njihove regije pozval, naj ne odlašajo z načrtovanjem programov strukturnih skladov EU za obdobje 2014–2020. Pred tem pozivom k ukrepanju so člani odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj sprejeli vrsto poročil, s katerimi so načeloma podprli radikalno reformo regionalne politike.

    Poročila odražajo rezultate pogajanj med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in državami članicami o obsežnih spremembah načina upravljanja programov regionalne politike, da bi bil njihov učinek čim večji. Novi pristop je osredotočen predvsem na naložbe EU na področjih, ki so ključnega pomena za rast in delovna mesta. V tem okviru naj bi bili določeni cilji za merjenje rezultatov in novi pogoji financiranja.

    Glavni elementi reforme, ki so bili izglasovani danes:

    • osredotočenost naložb na ključna področja za rast in delovna mesta v skladu s strategijo Evropa 2020 prek skupnega sklopa pravil, ki se uporabljajo za vseh pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo);

    • večina sredstev bo namenjena majhnemu številu prioritet, ki so tesno povezane s strategijo za rast Evropa 2020, in sicer:

    • 50–80 % proračuna ESRR bo osredotočenih na ukrepe v podporo inovacijam in R&R, digitalni agendi, konkurenčnosti MSP in prehodu na nizkoogljično gospodarstvo;

    • nadaljnje zahteve za nizkoogljična gospodarstva, da vsaj 12–20 % proračuna namenijo energetski učinkovitosti in energiji iz obnovljivih virov;

    • države članice in regije morajo določiti jasne in merljive cilje v zvezi z učinkom naložb, napredek pa je treba meriti in poročati o njem;

    • ukrepi za skrajšanje upravnih postopkov in poenostavitev uporabe sredstev EU: več skupnih pravil za vse sklade, bolj usmerjene in manj številne zahteve po poročanju, večja uporaba digitalne tehnologije („e-kohezija“).

    Sporočilo za medije

    Q&A on the legislative package for EU Cohesion Policy 2014-2020 (EN)

    Regionalna politika EU za obdobje 2012–2020: zakonodajni predlogi

  • Evropski makroregionalni poskus: prva presoja uspešnosti

    (01/07/2013)

    Evropska komisija je danes objavila prvo študijo za presojo uspešnosti dveh makroregionalnih strategij EU in za oblikovanje priporočil za prihodnost.

    V evropskih strategijah za Podonavje in regijo Baltskega morja, pri katerih sodeluje več kot 20 držav članic in nečlanic EU, je bilo prvič uporabljeno edinstveno sodelovanje, ki temelji na ideji, da se je s skupnimi izzivi — bodisi okoljskimi, gospodarskimi ali varnostnimi — s katerimi se soočajo posamezne regije, najbolje spopasti kolektivno, ter da je smiselno skupno načrtovanje za najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev.

    Poročilo vsebuje na splošno pozitivno mnenje o obstoječih strategijah. Poudarja, kako sta ustvarili na stotine novih projektov in pripomogli k oblikovanju skupnih ciljev politike na področjih, ki so ključnega pomena za sodelujoče regije. Makroregionalni pristop je spodbudil tudi številne skupne iniciative in omrežja, pa tudi politične odločitve na kolektivni ravni.

    Poročilo navaja, da se je sodelovanje med udeleženimi državami EU in sosednjimi državami nečlanicami EU znatno okrepilo ter omogočilo učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.

    Vendar poročilo vlade opozarja, da je nujna politična zavezanost in da je treba strategiji prednostno izvajati na vseh zadevnih področjih politike, da se zagotovi njihova vključenost v prihodnje evropske strukturne in investicijske sklade ter druge ustrezne evropske, regionalne in nacionalne okvire politik. Prav tako poudarja pomen upravnih virov za uresničevanje ciljev.

    Poročilo glede prihodnjih makroregionalnih strategij poudarja, da bi bilo treba nove pobude uveljavljati le v primeru posebnih potreb po izboljšanem sodelovanju na visoki ravni. Obstajati mora pripravljenost, da se politična zavezanost pretvori v upravno podporo, nove strategije pa bi morale imeti jasno posebno dodano vrednost na ravni EU.

    Sporočilo za medije

    Porocilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-Socialnemu Odboru in Odboru Regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij

    Vodilni projekti

    Strategija EU za regijo Baltskega morja

    www.balticsea-region-strategy.eu

    http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/danube/index_en.cfm

    http://www.danube-region.eu/

  • Pomoč podjetjem pri dostopu do financiranja EU: enotni portal sedaj vključuje strukturna sklada

    (25/06/2013)

    Od danes bodo imela podjetja po vsej Evropi lažji dostop do nujno potrebnih sredstev, saj Evropska komisija razširja enotni portal o financiranju EU, ki sedaj vključuje tudi strukturna sklada EU: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Novi enotni portal o financiranju EU, ki je bil uveden pretekli mesec, omogoča enostaven dostop do popolnih in posodobljenih informacij o tem, kako podjetniki in MSP lahko pridobijo preko 100 milijard EUR finančnih sredstev iz različnih programov za obdobje 2007–2013. Današnja razširitev bo podvojila število partnerskih bank in skladov na več kot 1 000, kar bo nadalje izboljšalo pomemben vir informacij za financiranje MSP prek garancij, posojil in tveganega kapitala (MEMO/13/606).

    Dostop do financiranja je ena najbolj perečih težav, s katerimi se soočajo MSP v Evropi. V zadnjih dveh letih je bila skoraj tretjina MSP, ki so zaprosila za bančno posojilo, zavrnjena ali pa ji je bilo odobreno manjše posojilo od zahtevanega. Evropski napovednik za finančno poslovanje malih podjetij iz meseca junija potrjuje, da se poslovno okolje za evropske MSP slabša in da so banke iz evroobmočja poostrile kreditne standarde. Informacije o sredstvih EU in dostop do njih so za podjetja bolj pomembni kot kdaj koli prej. Strukturna sklada že zagotavljata pomoč za MSP v višini okoli 70 milijard evrov za obdobje 2007–2013.

    IP/13/387 - MEMO/13/393 Izboljšanje dostopa MSP do financiranja: ključ do oživitve gospodarstva

    Nova enotna dostopna točka do finančnih instrumentov EU za MSP


  • Komisar Hahn pozdravlja odprtje „Mostu nove Evrope“ kot močnega simbola evropskega sodelovanja

    (14/06/2013)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn se bo danes udeležil slovesnega odprtja mostu, ki povezuje Bolgarijo in Romunijo. Most, ki je bil nedavno poimenovan Most nove Evrope, pomeni zgodovinski dogodek za obe državi ter sosednji regiji Vidin in Calafat. Komisarja Hahna bosta spremljala bolgarski predsednik države Plevneljev in predsednik vlade Orešarski ter predsednik romunske vlade Ponta. EU je v izgradnjo tega projekta vložila 106 milijonov EUR. Most nove Evrope je šele drugi most vzdolž 630 km dolge meje med državama. Je izrednega strateškega pomena za EU, saj bi lahko bil ključni vezni člen na poti iz Severne Evrope prek baltskih držav, Srednje Evrope, Romunije in Bolgarije vse do Grčije.

    Gradnja mostu se je začela leta 2007, vendar so bili načrti v pripravi že 15 let prej. Z edinstveno metodo sodelovanja v okviru strategije EU za Podonavje in ob posredovanju komisarja Hahna je projekt končno postal realnost.

    Sporočilo za medije

    New Europe Bridge

  • Spomladanska izdaja revije Panorama z naslovom „Zbliževanje skupnosti“ je zdaj na voljo v spletu

    (28/05/2013)

    Glavna tema te izdaje je vloga kohezijske politike pri ponovnem vzpostavljanju rasti v Evropi. Kohezijska politika je naložbeno orodje proračuna EU, katerega cilj je spodbuditi rast in konkurenčnost prek izkoriščanja regionalnih prednosti. Politika bo v prihodnosti še bolj okrepila doseganje ciljev strategije „Evropa 2020“, poleg tega pa se bo osredotočila na trajnostne naložbe z bolj učinkovito uporabo naložb EU, nacionalnih in regionalnih naložb.

    Ostale osrednje teme vključujejo še program PEACE v okviru Evropske unije, s katerim si prizadevajo k spravi razdeljenih skupnosti na Severnem Irskem in v obmejni regiji Irske, ter članek o ključni vlogi mest – gonilnih silah evropskega gospodarstva. Komisija je pred kratkim ustvarila obsežno zbirko podatkov o najboljših dobrih praksah za razvoj mest in tako poskrbela za podroben pregled projektov, ki so lahko vir navdiha za mesta, organe upravljanja in druge zainteresirane strani.

    Panorama: Zbliževanje skupnosti

  • Solidarnostni sklad Evropske unije: Komisija predlaga 14,6 milijona evrov pomoči za poplave v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji

    (30/04/2013)

    Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je danes napovedal sveženj pomoči iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, vreden več kot 14,6 milijona EUR, kot odziv na hude poplave v Sloveniji oktobra in novembra 2012. Sosednji Avstrija in Hrvaška sta tudi utrpeli manjšo škodo kot neposredno posledico poplav in bosta prejeli nepovratna sredstva za financiranje nujnih ukrepov za odpravljanje posledic naravne nesreče.

    Komisar Hahn, ki je odgovoren tudi za Solidarnostni sklad Evropske unije, je izjavil: „Današnji predlog je izraz solidarnosti Unije s Slovenijo ter nekaterimi območji Hrvaške in Avstrije, ki so bili prizadeti. Predlagano financiranje bo olajšalo finančno breme, ki ga morajo nositi te države pri obnavljanju infrastrukture in izvajanju nujnih ukrepov. Pomoč bo prizadetim območjem pomagala, da se ponovno postavijo na lastne noge. Komisija predlaga spremembo proračuna, da bosta Svet in Parlament lahko zagotovila sredstva za zmanjšanje negativnih učinkov na gospodarstvo Slovenije in na njeni sosedi.“

    Jeseni 2012 so zaradi močnega deževja reke na tem področju prestopile bregove in poplavile večje površine severne Slovenije ter nekatere predele Hrvaške. V Avstriji je bil zlasti prizadet kraj Labot ob reki Labotnici. Analiza Komisije je ugotovila, da so poplave v vseh treh državah povzročile iste posebne meteorološke razmere. Zato se iz Solidarnostnega sklada Evropske unije lahko zagotovi sredstva ne le za hudo naravno nesrečo v Sloveniji, temveč izjemoma tudi za prizadeti sosednji državi.

    V skladu s pravili Solidarnostnega sklada Komisija predlaga, da se tem trem državam dodeli skupni znesek v višini 14,6 milijona EUR, in sicer 14,08 milijona EUR Sloveniji, 286 587 EUR Hrvaški in 240 000 EUR Avstriji.

    Več informacij

  • Strateško poročilo Komisije 2013: kohezijska politika EU pomaga pri premagovanju krize in spodbujanju rasti

    (18/04/2013)

    Evropska komisija je danes predstavila pregled delovanja strukturnih skladov EU v državah članicah.Strateško poročilo“ o izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007-2013 združuje podatke, večinoma iz obdobja do konca leta 2011, ki so jih posredovale države članice.Do zaključka programov leta 2015 ostajata še 2 leti, naložbe v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada pa so že doprinesle k napredku in izboljšanju življenja za veliko državljanov.

    Poročila, ki jih je posredovalo 27 držav članic ob koncu leta 2012 (večinoma na podlagi podatkov iz leta 2011), so dala Komisiji prvo priložnost, da še med programskim obdobjem poroča o napredku pri doseganju rezultatov in ciljev ter da poudari pomembna in pravočasna sporočila o potencialu kohezijske politike, da odigra svojo vlogo pri gospodarski obnovi EU.Komisija je določila naložbena področja, na katerih je potrebno ukrepati, da bi spodbudili izbor in izvedbo projektov, sofinanciranih v obdobju med letoma 2007 in 2013, ter tako dosegli zastavljene cilje.

    Več informacij

    Sporočilo za medije

    Letna poročila o izvajanju 27 držav članic

    Več informacij o evropski kohezijski politiki

    #cohesionpolicy @EU_Regional @JHahnEU

  • 2007-2013 Zaključek smernice

    (21/03/2013)

    Komisija je 20. marca 2013 sprejela smernice za zakljucek (2007–2013). Smernice so referencni okvir, ki državam clanicam pomaga pri zakljucevanju programov.
    Najnovejše smernice gradijo na izkušnjah postopka zakljucevanja obdobja 2000–2006 ter odpravljajo slabosti in ozka grla iz prejšnjega postopka.

  • Pametna, trajnostna in vključujoča rast: Prestolnice EU – ključni partnerji za strategijo Evropa 2020

    (03/03/2013)

    Glavna mesta imajo ključno vlogo pri blaginji EU in njenih držav članic. Evropske prestolnice ne pomenijo zgolj velikega prispevka k mednarodnemu ugledu, kulturni identiteti ter privlačnosti EU, temveč so tudi močna gonilna sila za konkurenčnost, zaposlovanje in inovacije. Obenem so žarišča evropskih težav, vključno z vedno večjimi socialnimi in gospodarskimi razlikami. Glavna mesta so laboratoriji, v katerih je treba poiskati rešitve za socialne in gospodarske težave.

    Župani glavnih mest EU zato pozdravljamo pobudo Evropske komisije, da začne neposreden dialog z našimi prestolnicami in jim kot neposrednim partnerjem EU dodeli vidnejšo vlogo. Ciljev strategije Evropa 2020 ni mogoče doseči brez našega dejavnega sodelovanja. Evropska glavna mesta so nosilci inovativnosti in pametne rasti ter pogosto zagotavljajo osnovo za izobraževalne in znanstvene mreže. Nujno so potrebna za trajnostno rast, saj je njihova prometna, energetska in okoljska politika odločilnega pomena. Kot središča socialne, kulturne in etnične raznolikosti so v osrčju prizadevanj za vključujočo rast.

    Še naprej bomo prispevali k spodbujanju konkurenčnosti, trajnostne rasti, inovativnosti in vključenosti, da premagamo sedanjo gospodarsko, finančno in socialno krizo.

    Glede na trenutne razprave o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, novih uredbah o strukturnih in investicijskih skladih ter drugih programih EU menimo naslednje:

    * Urbane izzive je treba obravnavati na celosten način ter skupaj reševati gospodarske, okoljske, socialne, kulturne in demografske razsežnosti. Zato pozdravljamo zavezo Evropske komisije k celostnemu pristopu;

    * Prihodnja politika in ukrepi EU na področju prometa, okolja, energetike, podjetništva, zaposlovanja, raziskav, podnebnih ukrepov, boja proti revščini in socialni izključenosti ter digitalne agende bi morala upoštevati tudi urbano razsežnost. Boljše usklajevanje urbanih vprašanj, ki ga bo izvajal GD za regionalno in mestno politiko, je pomembno in ga bomo pozorno spremljali;

    * Glede zakonodajnega svežnja o kohezijski politiki pozdravljamo pripravljenost Komisije, da preskusi nove zamisli in načine dela preko predlaganih inovativnih ukrepov za mesta;

    * Menimo, da so predlogi Komisije za večji prenos upravnih pristojnosti na mesta, vključno z upravljanjem strukturnih skladov EU, ključnega pomena, saj bodo omogočili dobro razumevanje urbanih izzivov in izvajanje, ki ustreza dejanskim potrebam;

    * Prednostne teme, ki jih obravnavajo osnutki uredb (energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, brezposelnost mladih, inovacije in konkurenčnost MSP), so strateškega pomena za naša mesta. Pozdravljamo nove priložnosti za celostno obravnavo teh vprašanj in smo prepričani, da bo Komisija novo zakonodajo izvajala v duhu prožnosti in ob spoštovanju lokalnih posebnosti;

    * Pozdravljamo nadaljnji dialog z Evropsko komisijo.

  • Pametna specializacija, dosežki kohezijskega sklada in poljske zgodbe o uspehu v tej izdaji revije Panorama

    (08/02/2013)

    Zimska izdaja revije Panorama za leto 2012 z naslovom „Pametna specializacija“ je zdaj na voljo v spletu. Osrednja tema je 6-stranski prispevek o strategijah pametne specializacije, ki so gonilo regionalne gospodarske rasti. Prispevek analizira definicije in možnosti za pametno specializacijo, podporo, ki jo zagotavlja platforma S3, in poroča z delavnice Evropske komisije v Bariju septembra 2012, ki je pomagala italijanskim regijam pri pripravi na uporabo teh strategij v programskem obdobju 2014–2020.

    Druga pomembnejša tema je ekskluzivni intervju s poljsko ministrico za regionalni razvoj Elżbieto Bieńkowsko, v katerem pripoveduje, kako je Poljska od leta 2004, ko je vstopila v Evropsko unijo, napredovala v razvoju infrastrukture, ustvarjanju delovnih mest in povečanju BDP-ja. V naslednjem programskem obdobju pričakuje povečanje naložb v raziskave in inovacije, trajnostne oblike energije in rešitve transporta.

    V izdaji lahko preberete tudi o najnovejši raziskavi Eurobarometra „A view from the regions“ (Mnenja iz regij), ki odkriva presenetljivo pozitivne rezultate glede kakovosti življenja in obetov za prihodnost. Objavljeni so tudi zmagovalci fotografskega natečaja Evropa v moji regiji skupaj s posterjem, sestavljenim iz nekaterih najboljših prispelih fotografij.

    Revija vsebuje tudi napovednik za nagrade Regiostars 2014 in nove zgodbe o uspešnih projektih iz regij v Evropski uniji.

    Vse to in še več lahko preberete v reviji Panorama 44.

  • Korak bližje k jadransko-jonski makroregiji

    (17/12/2012)

    Na zasedanju Evropskega sveta 14. decembra so voditelji držav in vlad Evropske unije pozvali Evropsko komisijo, naj do konca leta 2014 pripravi predlog za novo makroregionalno strategijo za jadransko-jonsko regijo. Na podlagi uspehov dosedanjih makroregij v Podonavju in Baltiku, bo Komisija zdaj pripravila osnutek strategije še za 8 držav (Grčijo, Italijo, Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Albanijo). Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn se je 19. novembra sestal z zunanjimi ministri sodelujočih držav, kjer so razpravljali o glavnih elementih prihodnjega teritorialnega sodelovanja jadransko-jonskih držav.

    Evropski svet je tudi pozval k polnemu izvajanju prenovljene strategije za regijo Baltskega morja in za tesnejše sodelovanje s severno dimenzijo.

    Preberite sklepe Sveta

  • 1. letni forum strategije EU za podonavsko regijo

    (30/11/2012)

    Prvi letni forum strategije EU za podonavsko regijo (EUSDR), ki ga skupaj organizirata Evropska komisija in Bavarska, je potekal od 27. do 28. novembra v Regensburgu. V uvodnem govoru konference je komisar Hahn poudaril, da je strategija ključna za kohezijsko politiko kot gonilno silo razvoja. Kanclerka Angela Merkel pa je v svojem osrednjem govoru opisala strategijo EU za podonavsko regijo kot nov način za premagovanje delitev in sporov 20. stoletja v regiji in kot pomembno vzpodbudo za splošni družbeno-ekonomski razvoj. Foruma se je udeležilo več kot 600 visokih udeležencev iz regije, vključno z ministri iz držav, zavezanih tej strategiji. 

    Govora kanclerke Merkel in komisarja Hahna.

    Na forumu so imeli udeleženci možnost razpravljati o izvajanju strategije, njeni dodani vrednosti in oceniti najboljše poti za prihodnost. Razprava se je začela z dvema plenarnima zasedanjema, kjer so obravnavali prednosti in slabosti regije in kaj lahko v zvezi s tem naredi strategija. Naslednji dan so lahko udeleženci sodelovali na 6 delavnicah, kjer so se dotaknili specifičnih vprašanj in izzivov strategije. Čeprav je bila konferenca osredotočena na strategijo, je bila v teh dveh dneh tudi priložnost za širšo razpravo o izzivih regije v njeni globalni perspektivi. Dejansko je bil naslov »Kako lahko Podonavje prispeva k izgradnji bolj konkurenčne Evrope?«

    Kot je poudaril komisar Hahn in kar je bilo razvidno iz drugih govorov v teh dveh dneh, je strategija v regiji ključna za spodbujanje rasti in razvoja. Glavni govorniki na ministrski ravni so poudarili vlogo EUSDR za bolj usklajene naložbe ter ekološki in gospodarski razvoj v regiji. Prav tako so poudarili strateški vidik približevanja tega dela Evrope – vključno z državami kandidatkami, potencialnimi kandidatkami ali sosednjimi državami – v okvire EU.  Tudi nemška zvezna kanclerka Merklova je poudarila pozitivno vlogo strategije pri bolj preprostem vključevanju držav pred pristopom in po njem. Poudarila je, da je to moralo priti z ravni EU in da je kohezijska politika EU pomembna gonilna sila rasti. Ta strategija je EU približala ljudem.

Regionálna politika EÚ: Ostanite obveščeni
Družabni mediji