Navigation path

Additional tools

Od A do Ž

Cilj evropskega teritorialnega sodelovanjaCilj konvergence
Cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanjaČezmejno sodelovanje
Deljeno upravljanjeDodatnost
Državna pomočEkonomska in socialna kohezija
Enake možnostiEvropska investicijska banka
Evropska perspektiva prostorskega razvojaEvropska strategija zaposlovanja
Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)Evropski instrument sosedstva in partnerstva
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)
Evropski sklad za ribištvo (ESR)Evropski socialni sklad (ESS)
Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON)Finančni inženiring
Finančni popravkiGorska območja
Globalna nepovratna sredstvaGoljufije
INTERACTINTERREG III
INTERREG IVCInformiranje in obveščanje javnosti
InovativnostInstrument za predpristopno pomoč
Izpolnjevanje ciljev lizbonske strategijeIzterjava (sredstev)
JASMINEJASPERS
JEREMIEJESSICA
Kategorije izdatkovKohezijska politika
Kohezijski skladKohezijsko poročilo
Lizbonska strategijaN+2, n+3
NUTSNacionalni strateški referenčni okvir
Nadzor in revizijaNadzorni odbor
Najbolj oddaljene regijeNačrtovanje programov
Odbor regijOdbor za usklajevanje skladov
OkoljeOperativni program
Organ upravljanjaOrgan za potrjevanje
PartnerstvoPartnerstvo za pristop
PlačilaPlačilni organ
Predpristopna pomočPredpristopna strategija
Prenehanje obveznostiPristopna pogajanja
PrometProračun
Razvoj mestRazvoj podeželja
Regije za gospodarsko sprememboRegioStars: nagrade za inovativne projekte
Regionalno sodelovanjeRevizijski organ
Solidarnostni sklad EUSorazmernost
SpremljanjeStopnja sofinanciranja
Strateške smernice EU o koheziji 2007-2013Strukturna sklada
SubsidiarnostŠiritev
Tehnična pomočTeritorialna kohezija
Trajnostni razvojTransnacionalno sodelovanje
URBACT - Program mrež za razvoj naselijUpravičenost izdatkov
UredbeVrednotenje
Vseevropska omrežjaZaposlovanje
Cilj evropskega teritorialnega sodelovanja

Evropsko teritorialno sodelovanje, eden od ciljev regionalne politike EU, je namenjeno krepitvi čezmejnega, nadnacionalnega in regionalnega sodelovanja. Temelji na prejšnji pobudi INTERREG, financira pa se iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Več

Cilj konvergence

To je eden od treh prednostnih ciljev kohezijske politike EU za obdobje 2007-2013. Je zelo podoben prejšnjemu "Cilju 1". Cilj konvergence je namenjen najmanj razvitim državam članicam in regijam, ki zaostajajo v razvoju, da bi z izboljšanimi pogoji za gospodarsko rast in zaposlovanje hitreje dosegle evropsko povprečje razvitosti. Več

Cilj regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja

To je eden od treh prednostnih ciljev evropske kohezijske politike za obdobje 2007-2013. Okrepiti želi konkurenčnost in privlačnost regij, ki niso vključene v cilj konvergence (ta zajema najbolj prikrajšane regije), ter zaposlovanje v teh regijah. Krepi pripravljenost na gospodarske in družbene spremembe, spodbuja inovacije, podjetništvo, varstvo okolja, dostopnost, prilagodljivost in razvoj vključujočih trgov dela. Finančna sredstva prispevata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Več

Čezmejno sodelovanje

V obdobju 2007-2013 države članice izvajajo 52 programov čezmejnega sodelovanja za uresničevanje kohezijskega cilja evropskega teritorialnega sodelovanja.

Sosednje regije s čezmejnim sodelovanjem uporabljajo skupne razvojne strategije za razvoj čezmejnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Več

Deljeno upravljanje

Financiranje v EU se izvaja na dva glavna načina: s sredstvi, ki jih neposredno upravlja Evropska komisija, npr. za raziskave, in s sredstvi, ki jih skupaj upravljajo EU in države članice, npr. strukturna sklada in kohezijski sklad. EU je dodeljevanje teh sredstev zaupala državam članicam. Večina porabe EU predstavljajo sredstva pod deljenim upravljanjem. Več

Dodatnost

Dodatnost je eno od načel strukturnih skladov. Načelo pomeni, da sredstva iz strukturnih skladov ne smejo nadomestiti javnih ali drugih strukturnih izdatkov, ki jih država članica namenja regijam, za katere se to načelo uporablja. Drugače povedano, zaradi finančnih sredstev iz strukturnih skladov se ne smejo zmanjšati nacionalni izdatki za te regije. Načelo dodatnosti se preverja pri regijah, ki so zajete v cilj konvergence. Več

Državna pomoč

S pravili o državni pomoči želi Evropska unija zagotoviti, da se državna sredstva ne uporabijo za izkrivljanje konkurence ali za ustvarjanje nepoštene prednosti na evropskem enotnem trgu.

Z državno pomočjo lahko podjetje pridobi nepošteno konkurenčno prednost pred svojimi tekmeci. Taka pomoč ima lahko več oblik, denimo dodelitev nepovratnih sredstev, subvencioniranje obrestnih mer in zagotovitev davčnih olajšav ali nakup blaga in storitev pod ugodnejšimi pogoji. Več

Ekonomska in socialna kohezija

Ekonomska in socialna kohezija je izraz solidarnosti med državami članicami Evropske unije. Njen cilj je uravnotežen družbeno gospodarski razvoj celotne Evropske unije.

EU uresničuje ekonomsko in socialno kohezijo z regionalno politiko, ki je od leta 1992 del Pogodbe EU. Regionalna politika zmanjšuje razlike med regijami in državami članicami z različnimi ukrepi, ki jih financirajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad. Več

Enake možnosti

Enakost med spoloma je temeljno pravno in politično načelo Evropske unije.

EU pripravlja ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti in enakosti obravnave ne glede na spol. To načelo velja za vsa področja gospodarskega, družbenega, kulturnega in zasebnega življenja. EU si prizadeva tudi za integracijo načela enakosti spolov, da bi tako okrepila pravice na področju enakosti in preprečila diskriminacijo na podlagi spola. Več

Evropska investicijska banka

Evropska investicijska banka (EIB), ustanovljena leta 1958, je banka Evropske unije, ki zagotavlja dolgoročna posojila. EIB daje posojila za projekte v EU ter v približno 140 državah po svetu, ki imajo z EU sklenjen sporazum o sodelovanju. Banka si v tesnem sodelovanju z institucijami EU prizadeva za uresničevanje najpomembnejših ciljev Evropske unije. Več

Evropska perspektiva prostorskega razvoja

Zamisel o evropski perspektivi prostorskega razvoja izvira iz 60. let prejšnjega stoletja. Po dolgi razpravi so jo ministri, pristojni za regionalno načrtovanje v takrat 15 državah članicah, uradno sprejeli maja 1999. Evropska perspektiva je politični okvir za boljše usklajevanje med sektorskimi politikami EU, ki vplivajo na prostorski in ozemeljski razvoj. Cilj perspektive je tudi večja skladnost nacionalnih politik na tem področju. Evropska perspektiva prostorskega razvoja temelji na treh načelih: razvoj uravnoteženega in policentričnega urbanega sistema ter novega partnerstva med mesti in podeželjem; zagotavljanje enakega dostopa do infrastruktur znanja; trajnostni razvoj, inteligentno upravljanje in ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin. Več

Evropska strategija zaposlovanja

Evropska strategija zaposlovanja državam članicam Evropske unije pomaga odpirati nova in boljša delovna mesta. Države se na ravni EU dogovorijo o namenu, prednostnih nalogah in ciljih strategije, vlade pa potem medsebojno usklajujejo prizadevanja za zvišanje zaposlenosti. Več

Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

Evropska združenja za teritorialno sodelovanje lajšajo in spodbujajo čezmejno, nadnacionalno in regionalno sodelovanje v Evropski uniji. Ena od njihovih nalog je izvajanje programov, ki jih sofinancira EU ali kateri od evropskih projektov čezmejnega sodelovanja. Več

Evropski instrument sosedstva in partnerstva

Evropska sosedska politika podpira politične, gospodarske in družbene reforme v sosedskih državah Evropske unije: Alžiriji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Egiptu, Gruziji, Izraelu, Jordaniji, Libanonu, Libiji, Moldaviji, Maroku, Palestinski upravi, Siriji, Tuniziji in Ukrajini. Cilj sosedske politike je z neprekinjenim dialogom z vsako državo partnerico okrepiti blaginjo, stabilnost, varnost, tržno gospodarstvo in trajnostno rast. Več

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP)

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) podpira evropsko politiko razvoja podeželja. Financira programe razvoja podeželja v državah članicah in regijah EU. Programe pripravlja Evropska komisija skupaj z državami članicami. Pri tem upošteva strateške smernice za politiko razvoja podeželja, ki jih sprejme Svet, in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnih strateških načrtih. Več

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

Evropski sklad za regionalni razvoj, ustanovljen leta 1975, zagotavlja sredstva za krepitev konkurenčnosti, prilagajanje na gospodarske spremembe, razvoj in strukturno prilagoditev gospodarstev regij ter teritorialno sodelovanje v EU. ESRR in Evropski socialni sklad (ESS) sta strukturna sklada Evropske unije. Več

Evropski sklad za ribištvo (ESR)

Evropski sklad za ribištvo, ki ima v obdobju 2007-2013 na voljo približno 3,8 milijarde EUR sredstev (po cenah iz 2006), podpira evropski ribiški in ribogojski sektor, ribiška območja ter ribolov v celinskih vodah. Financira operativne programe, ki jih pripravijo države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi in socialnimi partnerji iz ribiškega sektorja. Več

Evropski socialni sklad (ESS)

Evropski socialni sklad, ustanovljen leta 1958, je eden od glavnih finančnih instrumentov, s katerimi EU podpira državne politike za povečanje zaposlenosti in zaposlitvenih možnosti, izboljšanje kakovosti in produktivnosti dela ter za zmanjšanje družbene izključenosti in razlik v zaposlenosti med regijami. Več

Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON)

Evropsko omrežje za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON) je program uporabnih raziskav, ki se uporabljajo pri pripravi politik ozemeljskega razvoja v Evropi. Program zato zbira obsežne in sistematične podatke o ozemeljskih trendih, povezanih z različnimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki. Tako regijam, mestom in večjim ozemljem pomaga prepoznati njihov potencial in prihodnje gospodarske izzive. Več

Finančni inženiring

Za povečanje učinkovitosti in trajnosti kohezijske politike za obdobje 2007-2013 in kot podporo lizbonskemu procesu je Evropska unija od leta 2006 pripravila številne nove oblike tehnične pomoči in finančnega inženiringa. To so skupni instrumenti, ki jih podpirajo Evropska komisija in številne partnerske ustanove, in sicer Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropska banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope in nemška kreditna ustanova Kreditanstalt für Wiederaufbau. Ti instrumenti so: skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah (JASPERS) - za podporo velikim projektom; skupna evropska sredstva za mikro-, mala in srednje velika podjetja (JEREMIE) - boljše možnosti za pridobivanje kreditov za MSP in podjetja; skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja (JESSICA) - zagotavljanje trajnostnega financiranja urbanega razvoja; skupni ukrep v podporo mikrofinančnim institucijam v Evropi (JASMINE) - zagotavljanje tehnične pomoči za izboljšanje dostopa do mikrokreditov. Več

Finančni popravki

Finančni popravki zadevajo umik financiranja, kadar EU izplača podporo za projekte po pomoti ali zaradi nepravilnosti (denimo goljufije).

Za Evropsko komisijo je povračilo sredstev, ki so bila pridobljena ali uporabljena z goljufijo, zelo pomembno, zato bo uporabila vsa zakonska sredstva za izsleditev takšnih plačil. Uporaba finančnih popravkov lahko pomeni tudi ukinitev celote ali dela financiranja EU za operativni program. Več

Gorska območja

Raziskava Evropske komisije iz leta 2004 je pokazala, da v Evropski uniji, Švici in na Norveškem gorska območja obsegajo približno 1 900 000 km2, kar je 40,6 % celotnega kopenskega ozemlja. Na teh območjih živi 94,3 milijona ljudi oziroma 19,1 odstotka skupnega prebivalstva držav, zajetih v raziskavi. Več

Globalna nepovratna sredstva

Program "Globalna nepovratna sredstva" pomaga majhnim nevladnim organizacijam, denimo prostovoljskim skupinam in zasebnim neprofitnim organizacijam, pridobiti sredstva iz Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Več

Goljufije

Boj proti goljufijam in korupciji je del evropskega boja proti organiziranemu kriminalu, poleg tega pa zajema tudi preprečevanje nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije. Ima dve pravni podlagi: Več

INTERACT

Program INTERACT 2007-2013 ponuja pomoč izvajalcem programov, ki jih v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja kohezijske politike sofinancira Evropska unija.

Program svetuje o vodenju in izvajanju, pomaga pri organizaciji tematskih seminarjev in objavlja primere dobre prakse. Skupni proračun programa je 40 milijonov EUR, od tega 34 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Več

INTERREG III

Pobuda INTERREG III je bila del regionalne politike Evropske unije v programskem obdobju 2000-2006.

Program INTERREG III je podpiral čezmejno, nadnacionalno in regionalno sodelovanje ter tako izboljšal ekonomsko in socialno kohezijo. Njegov cilj je bil uravnotežen razvoj celotne Evropske unije. Več

INTERREG IVC

Program INTERREG IVC je del cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Zagotavlja sredstva za sodelovanje regij držav članic EU, Norveške in Švice. Program je bil sprejet za obdobje 2007-2013, njegov glavni cilj pa je izboljšanje politik regionalnega razvoja z izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Želi tudi graditi na regionalnem znanju in izkušnjah ter uporabiti dobre prakse, že opredeljene v drugih evropskih programih. Več

Informiranje in obveščanje javnosti

Evropska komisija in države članice EU so dolžne obveščati javnost o kohezijski politiki in financiranih projektih. Iz strukturnih skladov se izplačujejo milijarde evrov, zato morajo lokalne skupnosti vedeti, kakšne so koristi zanje in kako se porablja davkoplačevalski denar. Več

Inovativnost

Inovativnost, pa naj bo pri razvoju novih izdelkov, postopkov ali organizacijskih metod, lahko podjetjem pomaga okrepiti konkurenčnost. Evropska unija se tega zaveda, zato je inovativnost temelj njene strategije za gospodarsko rast in delovna mesta. Več

Instrument za predpristopno pomoč

Instrument za predpristopno pomoč (IPA) je pomoč Evropske unije za države kandidatke in potencialne države kandidatke.

Instrument se uporablja v obdobju 2007-2013 kot naslednik prejšnjih predpristopnih programov EU (PHARE, ISPA, SAPARD in CARDS) in finančnega instrumenta za Turčijo. Več

Izpolnjevanje ciljev lizbonske strategije

V programskem obdobju 2007-2013 so programi evropske kohezijske politike usklajeni s cilji, opredeljenimi v lizbonski strategiji za gospodarsko rast in delovna mesta. Tako so na voljo sredstva za naložbe, ki neposredno krepijo konkurenčnost in spodbujajo odpiranje novih delovnih mest na področju raziskav in inovativnosti, znanja, poslovnih storitev, večjih evropskih infrastrukturnih projektov in energijske učinkovitosti. Več

Izterjava (sredstev)

Države članice morajo Evropski komisiji povrniti sredstva, ki so jih prejela iz strukturnega sklada, v treh primerih.

Sredstva je treba povrniti, kadar se izkaže, da država članica ni potrebovala vseh finančnih prispevkov. Izterjava teh zneskov poteka v skladu s finančnimi pravili EU. Več

JASMINE

JASMINE je angleška kratica za "skupni ukrep v podporo mikrofinančnim institucijam v Evropi". Je ena od štirih novih pobud finančnega inženiringa, ki jih je uvedla kohezijska politika EU za obdobje 2007-2013. JASMINE, ki razpolaga s 50 milijoni EUR, je pilotna pobuda, razvita v sodelovanju med Evropsko komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom. Več

JASPERS

JASPERS (angleška kratica za "skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah") je skupni finančni instrument Evropske komisije, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter, od julija 2008, nemške kreditne ustanove Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW). Program je oblika tehnične pomoči za 12 držav članic, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 in 2007. Pomaga jim pri pripravi večjih projektov, ki se potegujejo za sredstva iz evropskih skladov. JASPERS novim državam članicam zagotavlja strokovno podporo za kar najboljše črpanje sredstev. Pomoč je na voljo za oblikovanje in pripravo projekta vse do odločitve o dodelitvi sredstev. Pobuda deluje že od leta 2006, njenih skoraj 60 strokovnjakov pa je uporabnikom na voljo v treh regionalnih centrih: v Varšavi, Bukarešti in na Dunaju. Več

JEREMIE

JEREMIE je angleška kratica za "skupna evropska sredstva za mikro-, mala in srednje velika podjetja". Finančni instrument, ki ga je vzpostavila Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom, omogoča mikro-, malim in srednje velikim podjetjem (MSP) v evropskih regijah lažji dostop do financiranja. Več

JESSICA

JESSICA (angleška kratica za "skupna evropska podpora za trajnostne naložbe v mestna območja") je pobuda, ki jo je Evropska komisija pripravila v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Razvojno banko Sveta Evrope. Več

Kategorije izdatkov

Kategorije izdatkov pomagajo meriti prispevek programov in projektov, sofinanciranih iz sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU, na področju gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Več

Kohezijska politika

Kohezijska politika je strategija Evropske unije za spodbujanje "splošnega uravnoteženega razvoja" držav članic in njihovih regij.

Po Pogodbi o delovanju Evropske unije (člen 174) je kohezijska politika namenjena krepitvi ekonomske in socialne kohezije z zmanjševanjem razlik v razvoju regij. Politika zajema glavna področja, ki pomagajo EU, da se spopade z izzivi 21. stoletja in ostane konkurenčna na svetovni ravni. Več

Kohezijski sklad

Kohezijski sklad od leta 1994 zagotavlja podporo revnejšim regijam Evropske unije. S spodbujanjem gospodarske rasti, zaposlovanja in trajnostnega razvoja krepi njihova gospodarstva. Sklad sofinancira okoljske ukrepe in vseevropska prometna omrežja - zlasti za pomembne evropske projekte - v 12 državah članicah, ki so se pridružile EU od leta 2004, pa tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem. Sredstva kohezijskega sklada se lahko uporabijo tudi za financiranje prednostnih ciljev politike varstva okolja EU. Več

Kohezijsko poročilo

Evropska komisija vsake tri leta pripravi kohezijsko poročilo o napredku pri doseganju ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji. V skladu s členom 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščeno besedilo iz leta 2008) je treba poročilo predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu ministrov, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. Več

Lizbonska strategija

Lizbonska strategija, ki so jo evropski voditelji sprejeli na Evropskem svetu v Lizboni marca 2000, je akcijski in razvojni načrt za gospodarsko rast in nova delovna mesta v Evropski uniji. Ukrepi, povezani s strategijo, zadevajo številna nacionalna in evropska področja politik, ki podpirajo znanje in inovativnost, večajo privlačnost Evrope za naložbe in delo ter ustvarjajo nova in boljša delovna mesta. Več

N+2, n+3

Oznaki n+2 in n+3 sta povezani s finančnimi pravili za vsakoletno dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada Evropske unije.

Če prejemniki ne porabijo dodeljenih sredstev do konca določenega obdobja, lahko Evropska komisija odstopi od že prevzetih prihodnjih proračunskih obveznosti. Komisija izvede ukrep samodejnega prenehanja proračunskih obveznosti, kadar do konca drugega leta po dodelitvi sredstev (n+2) sredstva niso porabljena oziroma zahtevek za plačilo ni izdan. Za nove države članice, Grčijo in Portugalsko se ta rok podaljša na tri leta (n+3). Več

NUTS

Oznaka NUTS se nanaša na klasifikacijo teritorialnih enot za statistiko, ki jo je uvedel evropski statistični urad Eurostat in tako poenotil statistične standarde v Evropski uniji.

Ravni NUTS so geografska območja, ki se uporabljajo za zbiranje usklajenih podatkov v EU. Že od leta 1988 se uporabljajo za strukturne sklade, kjer imajo pomembno vlogo pri dodeljevanju sredstev. Več

Nacionalni strateški referenčni okvir

Vsaka država članica je za programsko obdobje 2007-2013 pripravila nacionalni strateški referenčni okvir. To je referenčni dokument za načrtovanje financiranja iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki mora biti usklajen s strateškimi smernicami o koheziji (2007-2013). V strateškem dokumentu posamezna država članica opredeli svojo strategijo, navede vse nacionalne in regionalne operativne programe, ki jih namerava izvesti, ter predstavi predviden letni finančni načrt za vsak operativni program. Nacionalni strateški referenčni okvir mora biti skladen z nacionalnim programom reform posamezne države članice, ki je povezan z lizbonsko strategijo za gospodarsko rast in delovna mesta. Več

Nadzor in revizija

Izraz "nadzor in revizija" se nanaša na dobro finančno poslovodenje strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Za upravljanje in izvajanje programov so v veliki meri odgovorni organi na nacionalni in regionalni ravni. Države članice morajo Evropski komisiji zagotoviti, da se sredstva črpajo učinkovito in v skladu s predpisi. Zagotoviti morajo zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja, ki zagotavljajo ustrezno revizijsko sled. Več

Nadzorni odbor

Vsaka država članica mora imenovati nadzorni odbor, ki skrbi za ustrezno izvajanje operativnih programov (uporabnikov strukturnih in kohezijskih sredstev). Odboru predseduje posamezna država članica (oziroma organ upravljanja), njegovi člani so regionalni, gospodarski in socialni partnerji. Več

Najbolj oddaljene regije

Sedem regij v Evropski uniji je razvrščenih med "najbolj oddaljene regije": štirje francoski čezmorski departmaji (Guadeloupe, Francoska Gvajana, Martinik, Réunion), španska avtonomna skupnost Kanarski otoki ter portugalski avtonomni regiji Azori in Madeira. Več

Načrtovanje programov

Načrtovanje programov se uporablja za doseganje ciljev strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Večletni programi, imenovani tudi operativni programi, zagotavljajo doslednost in kontinuiteto v sedemletnem obdobju. Programi so namenjeni določenim geografskim območjem na nacionalni ali podnacionalni ravni, odvisno od ustrezne upravne ureditve. Programi vsebujejo opredelitve strateških prednostnih nalog in okvirnih ukrepov, oris finančnih sredstev ter opis sistemov za upravljanje in nadzor. Sedanje programsko obdobje teče od leta 2007 do leta 2013. Več

Odbor regij

Odbor regij je posvetovalno telo, ki lokalnim in regionalnim organom omogoča sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje EU.

Ima 344 članov, ki so običajno iz vrst izvoljenih lokalnih ali regionalnih politikov, voditeljev regionalnih vlad ali mestnih županov. Svet EU jih na predlog države članice imenuje za štiri leta, njihovo število pa odraža število prebivalcev zadevne države članice. Predsednika in predsedstvo Odbora z dveletnim mandatom izberejo člani Odbora. Več

Odbor za usklajevanje skladov

Odbor za usklajevanje skladov (COCOF) je stalni odbor Evropske komisije. Odbor razpravlja o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje uredb o strukturnih skladih in kohezijskem skladu. Odbor se običajno sestane enkrat mesečno pod vodstvom Evropske komisije. Na sestankih so navzoči tudi uradniki iz držav članic. Več

Okolje

Cilji okoljske politike Evropske unije so ohranjanje, varovanje in izboljšanje okolja za sedanje in prihodnje generacije ter uveljavljanje načel trajnostnega razvoja.

Glavne prednostne naloge okoljske politike so: boj proti podnebnim spremembam; varovanje biotske raznovrstnosti; zmanjšanje onesnaževanja in vpliva na človekovo zdravje; promocija smotrne in racionalne rabe naravnih virov. Več

Operativni program

Države članice pripravijo svoje operativne programe na podlagi strateških smernic za kohezijsko politiko in nacionalnega strateškega referenčnega okvira. Posamezen operativni program je povezan z enim od treh novih ciljev regionalnega razvoja in opredeljuje razvojno strategijo ter skladne prednostne naloge, ki naj bi jih financirali s sredstvi iz enega sklada, oziroma v primeru cilja konvergence s sredstvi iz kohezijskega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj. Več

Organ upravljanja

V okviru kohezijske politike EU za obdobje 2007-2013 je organ upravljanja pristojen za učinkovito vodenje in izvajanje posameznega operativnega programa.

Organ upravljanja je lahko ministrstvo, regionalni organ, lokalni svet ali drug javni oziroma zasebni organ, ki ga imenuje in potrdi država članica. Organi upravljanja morajo svoje delo opravljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja. Več

Organ za potrjevanje

Organ za potrjevanje je odgovoren za zagotavljanje točnosti in verodostojnosti izjav o izdatkih in zahtevkov za plačilo, preden se pošljejo Evropski komisiji. Pri upravljanju s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada sodelujejo države članice, regije in drugi posredniški organi. Za vsak operativni program, ki se sofinancira s sredstvi iz teh skladov, ena ali več od zgoraj omenjenih skupin imenuje organ za potrjevanje. Več

Partnerstvo

Evropska unija razvija svojo regionalno politiko in razdeljuje sredstva iz strukturnih skladov in iz kohezijskega sklada v partnerstvu z državami članicami.

Partnerstvo zajema celoten proces načrtovanja programov, od priprave do izvedbe in ocene rezultatov. To naj bi omogočilo boljše rezultate in zagotovilo učinkovito porabo sredstev za regionalni razvoj. Več

Partnerstvo za pristop

Partnerstvo za pristop je sporazum med Svetom ministrov Evropske unije in državo kandidatko. V njem so opredeljena prednostna področja, na katerih je potreben napredek, da se bo država kandidatka lahko prilagodila zakonodaji EU. Ureja tudi pomoč, ki jo Evropska unija zagotavlja tej državi. Finančna pomoč je odvisna od tega, ali je napredek države kandidatke na opredeljenem prednostnem področju ustrezen. Več

Plačila

Sredstva iz strukturnih skladov in iz kohezijskega sklada za operativne programe v obdobju od 2007 do 2013 lahko Evropska komisija izplača na tri načine:

Več

Plačilni organ

V skladu z novo kohezijsko politiko za obdobje 2007-2013 se plačilni organ zdaj imenuje organ za potrjevanje. Odgovornosti tega organa so praktično enake tistim iz programskega obdobja 2000-2006.

Vsak operativni program mora imeti organ za potrjevanje, ki potrjuje izjave o izdatkih in evidentira zahtevke za plačila. Te informacije nato pošlje Evropski komisiji, ki nakaže sredstva za operativne programe prek organa za potrjevanje. Več

Predpristopna pomoč

Evropska unija zagotavlja državam, ki so zaprosile za članstvo v Uniji, predpristopno pomoč. Tako pomaga državam kandidatkam, da izpolnijo pristopne pogoje ter svoje institucije in standarde uskladijo s pravnim redom EU, torej z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so skupne državam članicam EU. Več

Predpristopna strategija

Predpristopna strategija je okvir za države kandidatke, ki so na poti do članstva v Evropski uniji. Strategija določa postopke in prednostne naloge, ki jih morajo države kandidatke izpolniti v "strukturiranem dialogu" z institucijami EU. Več

Prenehanje obveznosti

Če znesek, namenjen programu, do konca drugega leta po sprejemu programa ni bil uporabljen, velja načelo samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti, tj. neporabljeni zneski niso več na voljo programu. Mehanizem je bil uveden leta 1999 za vse programe iz obdobja 2000-2006 za hitrejši razvoj programov in lažje spremljanje financiranja programov. Več

Pristopna pogajanja

Preden se lahko nova država članica pridruži Evropski uniji, mora zaključiti pristopna pogajanja.

Okvir za pogajanja določi smernice za pogajanja, ki potekajo prek dvostranske medvladne konference (med EU in državo kandidatko). Več

Promet

Na področju prometa v Evropski uniji velja pravni okvir, ki zagotavlja prosti pretok oseb in blaga po vsej Uniji. V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije je okvir podlaga za naslednje ukrepe:

Skupna prometna politika spodbuja vseevropsko prometno omrežje po vsej EU in podpira trajnostno prometno omrežje, pri čemer upošteva zahteve varstva okolja. Vseevropsko prometno omrežje zajema cestni promet, celinske plovne poti in morska pristanišča ter evropsko železniško omrežje za visoke hitrosti. Več

Proračun

Države članice EU za doseganje skupnih ciljev prispevajo v skupni proračun EU.

Države članice prispevajo neposredno na podlagi svojega bruto nacionalnega dohodka (BND). Dodatni prihodek zagotavljajo carinske dajatve in prejemki DDV. Trenutno je zgornja meja proračunskih sredstev 1,24 % BND Evropske unije. Več

Razvoj mest

Program razvoja mest podpira trajnostne naložbe, gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest v evropskih mestnih območjih. V obdobju 2007-2013 program URBAN ni več posebna pobuda, ampak je vključen v regionalne programe. Novi predpisi kohezijske politike zagotavljajo instrumente za krepitev urbane dimenzije pri novi generaciji programov. Predpisi poudarjajo potrebo po vključitvi lokalnih in regionalnih organov pri načrtovanju in izvajanju programov. Strateške smernice EU o koheziji poudarjajo glavne vrste ukrepov za mestna območja, ki lahko prejemajo sredstva iz regionalnih skladov EU. Več

Razvoj podeželja

Politika razvoja podeželja EU pomaga podeželskim območjem, da se lahko bolje odzovejo na izzive. Je del medsektorske politike za ustvarjanje gospodarske rasti in novih delovnih mest v Evropi. Strateške smernice EU zagotavljajo skupni okvir, splošna pravila pa določa Uredba Sveta št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Uredba je opredelila tri prednostna področja (t. i. osi): Več

Regije za gospodarsko spremembo

Pobuda "Regije za gospodarsko spremembo" dopolnjuje cilj teritorialnega sodelovanja v okviru kohezijske politike v obdobju 2007-2013. Njen namen je spodbujati izmenjavo dobrih praks med evropskimi regijami in tako okrepiti inovativno dejavnost. Pobuda bo pomagala regionalni politiki uresničevati strateške cilje EU: gospodarsko rast in nova delovna mesta. Več

RegioStars: nagrade za inovativne projekte

Nagrade RegioStars sodijo v pobudo Evropske komisije "Regije za gospodarsko spremembo", ki z izmenjavo izkušenj in dobrih praks med evropskimi regijami spodbuja inovativnost.

Komisija vsako leto najboljšim regionalnim razvojnim projektom, ki jih podpira regionalna politika EU, podeli nagrado RegioStars. Nagradijo se originalni in inovativni projekti, ki so lahko zgled drugim regijam, in sicer na področjih, kot so podnebne spremembe, raziskave in podpora podjetjem. Več

Regionalno sodelovanje

Regionalno sodelovanje spodbuja razvoj regij v Evropski uniji, in sicer s prenosom znanja in izmenjavo izkušenj med regijami.

Program regionalnega sodelovanja INTERREG IVC je v obdobju 2007-2013 del cilja evropskega teritorialnega sodelovanja. Namenjen je izboljšanju učinkovitosti politik regionalnega razvoja, posodobitvi gospodarstva in krepitvi konkurenčnosti v Evropi. Več

Revizijski organ

Revizijski organ je nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali organ, imenovan za vsak operativni program in odgovoren za preverjanje učinkovitega izvajanja sistema upravljanja in nadzora. Nadzoruje tudi skladnost projekta z nacionalnimi in evropskimi predpisi. Več

Solidarnostni sklad EU

Solidarnostni sklad Evropske unije, ustanovljen leta 2002, se uporablja za hiter, učinkovit in prožen odziv v nujnih primerih, ki so posledica večjih naravnih nesreč. Sklad se uporablja predvsem pri naravnih nesrečah s hujšimi posledicami za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo v eni ali več regij države članice oziroma države kandidatke, ki je že začela pogajanja za pristop. Več

Sorazmernost

Evropska unija izvaja svoje pristojnosti po načelu sorazmernosti, ki je podobno načelu subsidiarnosti.

V skladu s tem načelom EU ukrepa samo, kjer je potrebno. V členu 5 Pogodbe o Evropski uniji je zapisano: "V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb." Več

Spremljanje

Sredstva EU iz strukturnih skladov in kohezijskega sklada je treba porabiti učinkovito in v skladu s predpisanim namenom. Zato predpisi EU določajo obsežne postopke ocenjevanja in spremljanja, s katerimi se preverja, ali operativni programi za strukturno in kohezijsko financiranje delujejo pravilno in dosegajo rezultate, ki jih je mogoče oceniti z dogovorjenimi merili. Več

Stopnja sofinanciranja

Izraz "stopnja sofinanciranja" se nanaša na delež sredstev, ki jih EU nameni posameznim programom. Za sofinanciranje ponavadi velja omejitev, ki je opredeljena kot delež skupne vrednosti programa ali dela programa. Za strukturna sklada in kohezijski sklad so za obdobje 2007-2013 v Prilogi III Uredbe 1083/2006 določene zgornje meje stopenj sofinanciranja. Več

Strateške smernice EU o koheziji 2007-2013

Smernice so pomemben del nove kohezijske politike, saj krepijo njeno strateško dimenzijo. Pripravila jih je Evropska komisija in sprejel Svet Evropske unije (tj. vse države članice). V smernicah so opredeljene prednostne naloge na evropski ravni za sedemletno obdobje. Vsaka država članica je v skladu s smernicami pripravila "nacionalni strateški referenčni okvir". Smernice zagotavljajo usklajenost z drugimi prednostnimi nalogami EU, denimo nalogami, ki izhajajo iz lizbonske strategije in celostnih smernic za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Zajemajo na primer področja, kot so naložbe, delovna mesta, znanje in inovacije. Več

Strukturna sklada

V programskem obdobju 2007-2013 se regionalna politika financira iz strukturnih skladov in iz kohezijskega sklada.

Ohranjena sta dva strukturna sklada, in sicer: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), ki od leta 1975 zagotavlja sredstva za razvoj in strukturno prilagoditev regionalnih gospodarstev, prilagajanje na gospodarske spremembe, krepitev konkurenčnosti in teritorialno sodelovanje v EU, in Evropski socialni sklad (ESS), ustanovljen leta 1958, ki zagotavlja sredstva za večjo prilagodljivost delavcev in podjetij, dostop do zaposlitve in udeležbo na trgu dela, družbeno vključitev prikrajšanih posameznikov, preprečevanje vseh oblik diskriminacije ter oblikovanje partnerstev za uspešno izvedbo reform na področju zaposlovanja. Več

Subsidiarnost

Načelo subsidiarnosti zagotavlja, da se odločitve sprejemajo čim bliže državljanom. Ukrepi se naj ne bi sprejemali na evropski ravni, če je učinkoviteje, da se sprejmejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, razen na področjih v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti je tesno povezano z načeloma sorazmernosti in nujnosti, ki določata, da lahko Unija ukrepa samo, kadar je to potrebno za doseganje ciljev temeljnih pogodb. Več

Širitev

Od pristopa Bolgarije in Romunije 1. januarja 2007 ima Evropska unija 27 držav članic. Evropska unija je že večkrat povečala število svojih članic. Šestim državam ustanoviteljicam Evropskih skupnosti (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska) se je do zdaj pridružilo 21 držav: Več

Tehnična pomoč

Tehnična pomoč je namenjena izvajanju programov in projektov, ki jih financira Evropska komisija. V skladu s kohezijsko politiko Evropske unije se lahko taka finančna pomoč uporablja za priprave, upravljanje, ocenjevanje, nadzor, revizijo in kontrolo programa ali projekta. Več

Teritorialna kohezija

Krepitev ekonomske in socialne kohezije z zmanjševanjem razlik med regijami EU je eden glavnih ciljev Evropske unije. Lizbonska pogodba uvaja tretjo dimenzijo: teritorialno kohezijo.

Za EU je značilna izredna ozemeljska pestrost. Teritorialna kohezija naj bi zagotovila, da lahko ljudje kar najbolje izkoristijo danosti območij, v katerih živijo. Evropski državljani ne smejo biti prikrajšani pri dostopu do storitev javnih služb, nastanitvi ali zaposlitvenih možnostih samo zato, ker živijo v določeni regiji. Teritorialna kohezija želi doseči bolj uravnotežen in trajnostni razvoj. Več

Trajnostni razvoj

Trajnostni razvoj zahteva pripravo razvojne politike, ki izpolnjuje gospodarske, družbene in okoljske potrebe družbe v kratkoročnem, srednjeročnem in zlasti dolgoročnem obdobju. Temelji na predpostavki, da mora razvoj izpolniti potrebe današnje družbe, ne da bi ogrozil dobrobiti prihodnjih generacij. To v praksi pomeni, da je treba ustvariti razmere za dolgoročni gospodarski razvoj in hkrati zagotoviti spoštovanje okolja. Več

Transnacionalno sodelovanje

Transnacionalno sodelovanje pomeni tesno partnerstvo, katerega vpliv sega prek nacionalnih meja. Taka partnerstva povezujejo različne ravni javne uprave ter vključujejo javne in zasebne organe, kakor tudi različna področja politike. Več

URBACT - Program mrež za razvoj naselij

Evropska komisija financira omrežje URBACT II v skladu s ciljem teritorialnega sodelovanja. Program, ki obsega obdobje od leta 2007 do leta 2013, je namenjen inovativni mestni prenovi in mesta spodbuja, da opredelijo, prenašajo in razširjajo dobro prakso. Več

Upravičenost izdatkov

Merila za upravičenost izdatkov določajo, kateri izdatki so upravičeni do financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) ali Kohezijskega sklada.

Osnovna načela o upravičenosti izdatkov so opredeljena v treh uredbah EU (1080/2006, 1083/2006 in 1828/2006), kar zagotavlja doslednost izvedbenih predpisov v državah članicah. Podrobnejša merila določijo države članice same. Več

Uredbe

Uredbe so najpomembnejši pravni predpisi Evropske unije. Njihova uporaba je splošna, so v celoti zavezujoče in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah. Predpisi kohezijske politike so običajno v obliki uredb. Več

Vrednotenje

Za programsko obdobje 2007-2013 se uporabljajo tri vrste vrednotenja: predhodno, vmesno in naknadno. Kohezijska politika se vrednoti v sodelovanju med državami članicami in Evropsko komisijo: države članice so odgovorne za predhodno vrednotenje, Komisija pa za naknadno. Več

Vseevropska omrežja

Vseevropska omrežja na področju prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture so omenjena v členih 170, 171 in 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščeno besedilo iz leta 2008). Omrežja podpirajo in spodbujajo delovanje evropskega enotnega trga z lajšanjem prostega pretoka blaga, oseb in storitev. Ukrepi na tem področju morajo spodbujati povezljivost nacionalnih omrežij in lajšati dostop do njih. Več

Zaposlovanje

Evropska unija si prizadeva za oblikovanje pogojev, ki bi spodbudili zaposlovanje in gospodarsko rast, da bi ostala med vodilnimi gospodarstvi v svetu. Leta 2000 je EU prenovila svojo gospodarsko politiko in jo na novo opredelila v lizbonski strategiji. Strategija je dobila nov zagon leta 2005 s še močnejšim poudarkom na spodbujanju gospodarske rasti in odpiranju novih delovnih mest. Več

Regionálna politika EÚ: Ostanite obveščeni
Družabni mediji