Pomembno pravno obvestilo
 


Newsroom Newsroom Commissioner Debate Issues Directorate General

Slovarček izrazov | Iskalnik | Kontakt | Poštni seznami  
 
 

Na kratko o Kohezijskem skladu

I Kaj je Kohezijski sklad?

Kohezijski sklad je strukturni inštrument, ki od leta 1994 pomaga državam članicam zmanjševati ekonomska in socialna neskladja in stabilizirati gospodarstvo. Kohezijski sklad financira do 85 % upravičenih izdatkov večjih projektov, tudi projekte okoljske in prometne infrastrukture. To krepi kohezijo in solidarnost znotraj EU . Do sredstev so upravičene najmanj razvite države članice Unije, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 90% povprečja EU (od 1/5/2004 Grčija, Portugalska, Španija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija).

V Kohezijskem skladu je za obdobje od 2004-2006 na voljo 15,9 milijarde EUR (v cenah za 2004). Več kot polovica sredstev (8,49 milijarde EUR) je namenjenih novim državam članicam.

Spain : Cerceda waste disposal train

II Kdo je upravičen do sredstev?

Fonds de Cohésion, pays éligiblesPo uredbi št.1164/94 z dne 16. maja 1994 je do sredstev Kohezijskega sklada upravičena država članica:

  • katere bruto domači proizvod (BDP), merjen na osnovi kupne moči, znaša manj kot 90% povprečja Skupnosti;
  • ki ima program za izpolnjevanje pogojev ekonomske konvergence, kot je bila opredeljena v členu 104c Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (izogibanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja ).

Od 1. januarja 2000 so bile do sredstev Kohezijskega sklada upravičene štiri države članice, Španija, Grčija, Portugalska in Irska .

Vmesno poročilo Komisije leta 2003 je ocenilo, da Irska (BDP v višini 101 %) s 1. januarjem 2004 ni več upravičena do sredstev Kohezijskega sklada. 1. maja 2004 pa so s širitvijo EU vse nove države članice (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) postale upravičene do sredstev Kohezijskega sklada.

Podpora Kohezijskega sklada je pogojna. Financiranje, ki se odobri državi članici, je mogoče preklicati, če se država ne drži izvajanja programa konvergence za ekonomsko in denarno unijo (pakt stabilnosti in rasti), kar pomeni čezmerni javnofinančni primanjkljaj (več kot 3% BDP za Španijo, Portugalsko in Grčijo; vse nove države članice so se o višini tega pragu pogajale posamezno, glede na svoj primanjkljaj v trenutku pristopa). Dokler se naraščanje primanjkljaja ne ustavi, ni mogoče odobriti novih projektov.

Tukaj boste našli zemljevid držav članic, upravičenih do sredstev iz Kohezijskega sklada v EU25 2004-2006.

III Kakšni projekti so upravičeni do sredstev iz Kohezijskega sklada?

Da projekt dobi podporo Kohezijskega sklada, se mora uvrstiti v eno izmed dveh kategorij:

a) Okoljski projekti, ki pomagajo dosegati cilje iz Pogodbe ES, zlasti pa projekti v skladu s prioritetami, ki so del okoljske politike Skupnosti v okviru relevantnih Akcijskih načrtov za okolje in trajnostni razvoj.

Sklad daje prednost oskrbi s pitno vodo, čiščenju odpadnih voda in predelavi trdnih odpadkov. Pogozdovanje, preprečevanje erozije in ukrepi za ohranjanje narave so prav tako upravičeni do sredstev.

b) Projekti prometne infrastrukture za gradnjo ali razvoj prometne infrastrukture, kot jo opredeljuje smernice za razvoj vseevropskega prometnega omrežja.

Financiranje projektov prometne infrastrukture in okoljskih projektov mora biti uravnoteženo.

Tukaj boste našli Vodič po Kohezijskem skladu 2000-2006 za države članice.

EN - English ES - Español FR - Français GR - ελληνικά PT - Português

Tukaj boste našli načela financiranja izdatkov iz Kohezijskega sklada.

UREDBA 16/2003

IV Kako poteka vodenje projektov Kohezijskega sklada ?

Države članice predložijo prošnje za financiranje Evropski komisiji, ki ponavadi odločitve o financiranju sprejme v treh mesecih. Predlog mora vsebovati ključne elemente, ki pojasnjujejo vsebino in namen predloga, izvedljivost in financiranje projekta in vpliv, ki ga bo imel na socialno-ekonomskem in okoljskem področju. Vsi projekti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti , še zlasti pa s pravili glede konkurenčnosti, okolja in javnih naročil.

Komisija presodi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za financiranje, med drugimi naslednji:

  • ekonomska in socialna korist, ki jo projekt zagotavlja srednjeročno, kot je prikazana z analizo stroškov in koristi,
  • prispevek projekta k doseganju ciljev Skupnosti na področju okolja in/ali vseevropskega prometnega omrežja,
  • ujemanje s prioritetami, ki jih postavlja država članica,
  • združljivost projekta z drugimi politikami Skupnosti in doslednost glede postopkov, ki jih je pričel Strukturni sklad.

Skupna stopnja pomoči EU ne sme preseči 85 % javnih ali drugih ustreznih izdatkov in je odvisna od vrste postopka, ki ga je treba izvesti. Za projekte, ki ustvarjajo dohodek, se višina pomoči izračunava ob upoštevanju pričakovanega dohodka. Načelo onesnaževalec plača ( kdor povzroča onesnaženje, naj za to plača) ima vpliv na višino dodeljene pomoči. Za projekte, ki naj bi se zaključili prej kot v dveh letih, oziroma za tiste, za katere podpora Skupnosti znaša manj kot 50 milijonov EUR, lahko Komisija, ko sprejme odločitev o odobritvi pomoči Skupnosti, zagotovi 80% začetne obveznosti pomoči. Skupna pomoč Sklada in drugih oblik pomoči Skupnosti za posamezen projekt ne sme presegati 90 % celotnih izdatkov , ki so povezani s projektom. Samo izjemoma lahko Komisija financira 100% celotnih stroškov preliminarnih študij in ukrepov tehnične podpore – glede na omejena proračunska sredstva, ki so na voljo za takšne stopnje pomoči, je le-ta omejena na široko tehnično podporo EU.

Države članice so odgovorne za izvajanje projektov v skladu z odločitvijo Komisije, za upravljanje sredstev, izpolnjevanje časovnih rokov, upoštevanje finančnega plana in predvsem za zagotavljanje finančnega nadzora. Komisija redno preverja vse projekte in vsi projekti so predmet rednega spremljanja in nadzora. Poleg tega Uredba Komisije št. 621/2004 opredeljuje pravila o ukrepih na področju informiranja in obveščanja javnosti o dejavnostih Kohezijskega sklada, ki se jih morajo držati države članice (za nadaljnje informacije : povezava.

Tukaj boste našli neposreden dostop do popolnih letnih poročil

Tukaj boste našli primere projektov

Madrid Metro

V Sredstva, ki so na voljo za posamezne države

Za obdobje od 2000-2006 Evropska unija zagotavlja več kot 28,212 milijona EUR (v cenah za leto 2004) za Kohezijski sklad. Sredstva, ki so na voljo za posamezne države, kot sledi:

Kohezijski sklad za države članice, ki so upravičene, povprečje, 2000–06 ( 1

Elláda
España
Ireland
Portugal
3 388
12 357
584
3 388

( 1) Irska samo do konca leta 2003 (obveznosti v milijonih EUR v cenah za 2004)

Kohezijski sklad za nove države članice, ki so upravičene, povprečje, 2004–06

Česká Rep.
Eesti
Kypros
Latvija
Lietuva
Magyarország
Malta
Polska
Slovenija
Slovensko
936,05
309,03
53,94
515,43
608,17
1 112,67
21,94
4 178,60
188,71
570,50

(obveznosti v milijonih EUR v cenah za 2004)

VI Kaj se bo spremenilo po letu 2006?

Na osnovi predloga Evropske komisije bo Kohezijski sklad bolje integriran v delovanje poglavitnih Strukturnih skladov (povezava do Tretjega poročila o ekonomski in socialni koheziji in do predloga novega paketa zakonodaje).

Po eni strani predlog uredbe ki ureja Kohezijski sklad, ohranja merila za upravičenost do pomoči (prag v višini 90 % BDP), omejitev podpore (85 %) . Poleg tega bo v veljavi ostala tudi pogojnost pomoči Kohezijskega sklada.

Po drugi strani pa Komisija predlaga preusmeritev s podpore na osnovi projektov na podporo na osnovi programov. Odobritev Komisije bo potrebna le v primeru velikih projektov (25 milijonov EUR za okoljske in 50 milijonov EUR za prometne projekte). Tako bodo imele oblasti, ki bodo upravljale Kohezijski sklad, še več odgovornosti na področju izbire, ocene, dodelitve pomoči, spremljanja in nadzora, upravljanja in zagotavljanja hitre izvedbe, da bi se izognile izgubi pomoči, saj bo veljalo pravilo discipline programske porabe, ti. pravilo “n+2”.

Pomoč ne bo pokrivala le velikih prometnih in okoljevarstvenih infrastruktur, ampak tudi projekte na področju energijske učinkovitosti, obnovljivih energijskih virov, urbanega in kolektivnega transporta.

Predlog Komisije je 26 % vseh sredstev inštrumentov strukturne politike namenil Kohezijskemu skladu (63 milijard EUR).

Podrobnejše podatke boste našli v članku “Evolucija Kohezijskega sklada”

Portugal Alqueva dam , hydro powerplant

VII Uredbe v zvezi s Kohezijskim skladom

Uredba (ES) št 1164/94 uvaja Kohezijski sklad in zagotavlja okvir za njegovo izvajanje. To uredbo naknadno dopolnjujeta

Uredbi (ES) št 1264/99 in (ES) št 1265/99.

Finančna kontrola in popravki - REG 1386/2002

Upravičenost – REG 16/2003

Oglaševanje - REG 621/2004

 

Po širitvi Unije 1. maja 2004 uredbe Kohezijskega sklada veljajo tudi za 10 novih držav članic do konca 2006 (glej Prilogo II Pogodbe o pristopu).