Navigacijska pot

EU in življenje v tujini - 02/07/2009

Kovček na zemljevidu Evrope ©EC

Nekatere države EU ovirajo državljane drugih držav članic pri pridobivanju dovoljenja za prebivanje.

Okoli osem milijonov evropskih državljanov živi in dela v državi članici, ki ni njihova matična država, in tako uveljavljajo temeljno pravico, ki jo imajo kot državljani EU. Vendar ni vedno preprosto.

Nekatere države so se odločile, da se bodo proti lažnim porokam in drugim zlorabam borile s strožjimi pogoji za pridobitev dovoljenj za prebivanje, vendar pa ti kršijo pravni red EU.

Zaradi pritožb o nejasnosti zakonodaje je Komisija nedavno objavila smernice English, ki te pravice podrobneje opredeljujejo.

Najpogostejše kršitve se nanašajo na državljane držav zunaj EU, ki po poroki z državljanom(-ko) EU, pridobijo pravico do prebivanja in prostega gibanja v EU.

Še pred nedavnim so mnoge države od zakoncev, ki niso državljani EU, zahtevale dokazilo o prebivanju v drugi državi članici, preden bi jim izdale dovoljenje v svoji. S tem so države laže izgnale tiste ljudi, za katere so sumile, da je bil razlog za poroko samo pridobitev pravice do prebivanja v EU. Vendar je Sodišče Evropskih skupnosti lani v prelomnem primeru razsodilo, da ta zahteva krši pravice zakoncev.

Prav tako so se državljani EU pritoževali, da nekatere države od njih pri vlogi za pridobitev dovoljenja za prebivanje zahtevajo nepotrebne dokumente.

Nove smernice določajo, da lahko države članice od zakoncev, ki niso državljani EU, zahtevajo veljavni vizum. Prav tako tudi navajajo, da morajo državni organi takšnim zakoncem zagotoviti vizum. Države članice lahko uvedejo preiskavo sumljivih porok, vendar to lahko storijo samo na podlagi točno opredeljenih meril. V vsaki preiskavi morajo namreč upoštevati vse okoliščine.

Države EU lahko posameznike izženejo samo, če ti ogrožajo „temeljne interese“ države. Prosti pretok ljudi se lahko omeji tudi zaradi zagotavljanja javne varnosti.

Lansko leto je Komisija pregledala skladnost nacionalne zakonodaje z direktivo iz leta 2004 o prostem gibanju in ugotovila, da so številni nacionalni predpisi o izvajanju te direktive zelo pomanjkljivi. Niti ena država članica ni v celoti, učinkovito in natančno prenesla te direktive.

Temeljna pravica do prostega gibanja v EU English

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave