Navigacijska pot

EU podnebju namenila 7,2 milijarde EUR - 11/12/2009

Zastavi in logotipa EU in Švedske ©EU

Na evropskem vrhu so se dogovorili o financiranju podnebne pomoči in finančni reformi

Evropski voditelji so se dogovorili, da bodo v naslednjih treh letih revnejšim državam skupaj namenili 7, 2 milijarde EUR za boj proti podnebnim spremembam. S tem upajo, da bodo spodbudili podpis sporazuma v Københavnu.

Poleg znižanja izpustov toplogrednih plinov se namreč pogajalci na konferenci ZN v danski prestolnici poskušajo dogovoriti tudi o tem, kdo bo plačal za prilagoditev držav v razvoju na podnebne spremembe.

Oktobra letos so voditelji EU soglašali, da bo treba vsako leto do leta 2013 na mednarodni ravni prispevati približno 5–7 milijard EUR javnih sredstev, dolgoročno pa še več. Soglašali so, da bodo prispevali v skupno blagajno, če bodo to storile tudi druge države.

Z današnjo zavezo po pogajanjih, ki so trajala vso noč, so povečali pritisk na druge najpomembnejše industrializirane države, da tudi one prispevajo podobne zneske. Pomoč je namenjena zaščiti obalnih območij, ohranjanju gozdov, spreminjanju poljščin in prehodu s fosilnih goriv na nizkoogljično energijo.

„Vesel sem, da smo se dogovorili o tako visokem znesku za hitro financiranje podnebnih projektov, saj ta presega znesek, ki bi ga pričakovali od Evropske unije,“ je dejal predsednik Barroso.

„Upamo, da nam bodo s podobnimi zneski in zavezami sledile druge države. Finančna sredstva so ključna za dosego ciljev.“

Voditelji EU so se tudi dogovorili o ustanovitvi treh evropskih organov za nadzor bank, zavarovalnic in borz. Nov sistem, namenjen preprečevanju morebitne finančne krize, mora odobriti še Evropski parlament.

Sprejeli so skupno stališče o plačah bankirjev in spremembi zakonodaje EU glede denarnih in unovčljivih sredstev bank. S tem naj bi zagotovili, da bodo banke imele dovolj rezerv za prebroditev težkih obdobij, in omejili nevarne tvegane posle, ki so sprožili finančno krizo.

Sprejeli so tudi nov petletni program na področju varnosti. Stockholmski program krepi sodelovanje med državami članicami na različnih področjih, tudi na področju azila, mejnega nadzora in policijskega dela. Nadomestil bo zdajšnji haaški program English , ki se izteče decembra.

Na tem prvem vrhu po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe so se pogovarjali tudi o načrtih za spodbujanje gospodarstva, o stanju v Afganistanu in vprašanju iranskega jedrskega programa.

Voditelji EU so izrazili „resno zaskrbljenost“ in pozvali Iran, naj nemudoma začne upoštevati resolucije Varnostnega sveta ZN in njegovega nadzornega organa za jedrsko varnost.

Zaključki vrha

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave