Navigacijska pot

Financiranje boja proti podnebnim spremembam - 10/09/2009

Logotip konference v Kobenhavnu © cop15.dk

Evropska komisija je prva pripravila predlog financiranja za kobenhavski sporazum o boju proti podnebnim spremembam.

Medtem ko so mednarodni pogovori o podnebju obtičali na mestu, je Komisija objavila načrt financiranja ukrepov proti globalnemu segrevanju v državah v razvoju English. Po njem naj bi Evropska unija do leta 2020 prispevala od 2 do 15 milijard EUR na leto.

O načrtu bosta odločala Evropski parlament in Svet in tako začela razpravo o stališču EU do enega najtežjih vprašanj decembrske konference ZN o podnebju v Kobenhavnu – financiranju.

Mednarodni pogovori se namreč tri mesece pred začetkom konference še vedno vrtijo okoli vprašanja, kako pomagati državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe in omejevanju globalnega segrevanja.

Evropska unija in druge gospodarske velesile so enotnega mnenja glede tega, da je treba državam v razvoju pomagati poravnati stroške pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Razhajajo pa se glede višine teh stroškov in deleža, ki naj bi ga prispevale razvite države.

Po napovedih naj bi stroški v zvezi s podnebnimi spremembami v prihodnjih letih strmo narasli. EU ocenjuje, da bodo države v razvoju do leta 2020 potrebovale 100 milijard EUR na leto za omejitev izpustov, s čimer bodo preprečile, da bi se svetovna temperatura v povprečju dvignila za več kot 2°C. Ta zgornja omejitev je izredno pomembna, saj zmanjšuje nevarnost popolnoma neobvladljivih sprememb podnebja.

Po ocenah Komisije bo potrebnih od 22 do 50 milijard EUR mednarodnih javnih finančnih sredstev, pri čemer naj bi vsaka država prispevala glede na količino svojih izpustov in glede na svojo finančno zmožnost. EU naj bi tako do leta 2020 plačevala od 2 do 15 milijard EU na leto. Preostanek zneska bodo krile druge industrijsko razvite države in hitro rastoča gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija.

Načrt predvideva tudi možnost, po kateri bi EU prispevala od 500 milijonov do 2, 1 milijarde EUR v obdobju 2010–2012, toda Komisija se glede na nujnost takojšnjega ukrepanja zavzema za višji znesek.

Na decemberski konferenci ZN naj bi sklenili nov in še zahtevnejši svetovni sporazum glede podnebnih ukrepov. Sedanji Kjotski protokol bo namreč konec leta 2012 prenehal veljati.

Po Kjotskem protokolu so bile države v razvoju oproščene vseh obveznosti, zdaj pa razvite države pričakujejo, da bodo hitro rastoča gospodarstva, denimo Kitajska in Indija, prevzela svoj delež plačila in ukrepov za omejitev izpustov.

Združeni narodi so konec septembra sklicali svetovni vrh o podnebnih spremembah.

Ukrepi EU za podnebje

Konferenca ZN o podnebnih spremembah v Kobenhavnu danskEnglishespañolfrançais

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave