Orodja za dostop
Storitvena orodja
- Za novinarje
- Arhiv
- Kazalo Od A do Ž
- Zemljevid spletišča
- O spletišču
- Pravno obvestilo
- Kontakt
- Iskanje
Izbira jezika
Navigacijska pot
Nova znanja, boljša delovna mesta - 17/12/2008
Poročilo kaže, da se bodo delavci v EU v bližnji prihodnosti večinoma zaposlovali v storitvenih dejavnostih.
Po najnovejšem poročilu 
o prihodnjem dogajanju na trgu dela v Evropski uniji naj bi do leta 2020 trije od štirih zaposlenih v EU delali v storitvenih dejavnostih, denimo zavarovalništvu, zdravstvu, trgovini in izobraževanju.
Poročilo tudi navaja, da bo čedalje več delovnih mest, za katera bo poleg splošnih sposobnostih analitičnega razmišljanja, komunikativnosti, računalniškega znanja in sposobnosti za timsko delo treba imeti še visokošolsko izobrazbo in visokokvalificirano znanje. Po drugi strani naj bi se povečalo tudi povpraševanje po nizkokvalificiranih in nekvalificiranih delavcih.
Poročilo so naročile evropske vlade, da bi laže načrtovale usposabljanje delavcev za jutrišnja delovna mesta in odpravile sedanje neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. V številnih panogah v Evropi namreč težko zapolnjujejo prosta delovna mesta, zlasti tista za visokokvalificirane delavce. Po drugi strani niso redki visokoizobraženi delavci, ki opravljajo nizkokvalificirano delo, kar pomeni, da izobrazba ne pomeni vedno tudi več znanja in usposobljenosti.
Evropska komisija načrtuje natančnejše spremljanje dogajanja na trgu dela v času gospodarske krize in sprotne napovedi. Poudarja pomen poklicnega svetovanja in mobilnosti delavcev ter predlaga, da bi s stiki z mednarodnimi organizacijami in državami kot ZDA, Kanada in Kitajska izpopolnili razumevanje stanja na svetovnem trgu dela. V ta namen naj bi leta 2009 ustanovili skupino strokovnjakov.
Evropski trg dela se zaradi novih tehnologij, globalizacije, starajočega se prebivalstva in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo hitro spreminja. Težišče se s kmetijskih in tradicionalnih proizvodnih dejavnosti seli v storitvene dejavnosti in visokostrokovna delovna mesta. Prilagodljivost delavcev postaja vse bolj odločilni dejavnik gospodarske rasti in socialne kohezije.
Po napovedih naj bi med letoma 2006 in 2020 v Evropski uniji odprli približno 20 milijonov delovnih mest. Zaradi upokojitve povojne generacije in posledičnega zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva se bo odprlo še dodatnih 80 milijonov delovnih mest. Delovne sile naj bi primanjkovalo tudi v panogah, kjer zdaj delavce odpuščajo. Evropska komisija opozarja, da so zaradi gospodarske krize napovedi zaposlovanja bolj tvegane in se številke lahko spremenijo.
Komisija pripravlja tudi načrt sodelovanja med državami EU pri reformi izobraževanja in usposabljanja .
