Navigacijska pot

Odpiranje trga dela - 18/11/2008

Napis nad vrati o evropskih dnevih zaposlovanja © EC

Po ugotovitvah poročila omejitve prostega gibanja delavcev iz novih držav članic EU niso več potrebne.

Ob širitvi Evropske unije leta 2004 je prebivalce 15 takratnih držav EU skrbelo, da jih bodo preplavili delavci iz vzhodne in srednje Evrope.

Zato so lahko začasno omejile dostop do svojih trgov dela in delavcem iz novih članic postavile strožje pogoje za iskanje dela. Enake omejitve so uvedle tudi za Bolgarijo in Romunijo ob pridružitvi leta 2007.

Danes je videti, da so bili takšni strahovi neutemeljeni. Novo poročilo ugotavlja, da je v EU prišlo precej več delavcev iz držav, ki niso njene članice, kot pa iz vzhodnega dela na zahod Evrope. Poleg tega bo zaradi poslabšanih gospodarskih razmer povpraševanje po delavcih čedalje manjše, zato se bo pretok delovne sile po pričakovanjih zmanjšal.

Ni dokazov, da bi zaradi prišlekov iz novih držav članic številni delavci v starih državah izgubili delo ali da bi se njihove plače zmanjšale. Pravzaprav so imeli delavci iz novih držav članic pozitiven učinek za gospodarstva „starih držav“, saj so v mnogih panogah ublažili pomanjkanje delovne sile.

Komisija zato poziva države EU, da odpravijo vse preostale omejitve in prebivalcem novih članic omogočijo neomejen dostop do trgov dela. „Pravica do dela v drugi državi je temeljna svoboščina prebivalcev v EU,“ je rekel komisar za zaposlovanje Vladimír Špidla. „Države članice pozivam k razmisleku o tem, ali so začasne omejitve prostega pretoka še potrebne glede na ugotovitve današnjega poročila.“

Samo Avstrija, Belgija, Danska in Nemčija še uveljavljajo omejitve prostega pretoka delovne sile za osem držav iz srednje in vzhodne Evrope, ki so se EU pridružile leta 2004. Vendar številne države članice še naprej omejujejo prost pretok za delavce iz Bolgarije in Romunije. Če bi države odpravile te omejitve, bi se s tem rešile težav, ki jih povzročajo zaprti trgi dela, kot sta delo na črno in lažna „samozaposlitev“.

Danes je delež državljanov novih držav članic v celotnem prebivalstvu zahodnih držav članic EU približno 0,9 %. Leta 2003 je bil ta delež 0,4 %. Za primerjavo se je delež priseljencev iz držav zunaj EU, ki živijo v državah EU-15, povečal s 3,7 % leta 2003 na današnjih 4,5 %.

Največ državljanov iz vzhodnoevropskih držav članic, ki delajo na Zahodu, prihaja iz Poljske, Litve in Slovaške. Od tega jih največ dela na Irskem in v Veliki Britaniji, ki sta omejitve za delo odpravili že takoj na začetku. Romuni si delo običajno iščejo v Španiji ali Italiji.

Poročilo o mobilnosti delavcev DeutschEnglishfrançais.

Vas zanima življenje ali delo v tujini?

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave