Navigacijska pot

Bruseljski dogovor o podnebju in gospodarstvu - 12/12/2008

 Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, francoski predsednik in predsedujoči Svetu EU Nicolas Sarkozy ter drugi udeleženci zasedanja Sveta na tiskovni konferenci  © EC

Na zgodovinskem vrhu so se dogovorili o ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami, gospodarskem okrevanju in Lizbonski pogodbi.

Evropski voditelji so po dveh dneh intenzivnih pogovorov dosegli soglasje glede uresničevanja ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami ter podprli načrt, po katerem bi za oživitev gospodarske rasti namenili 200 milijard EUR pomoči. Z Irsko so izdelali tudi načrt za ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je dogovor označil za „zgodovinsko odločitev“ in pozval druge države, naj posnemajo ukrepe EU v zvezi s podnebnimi spremembami. „Ja, zmorete. Tudi vi zmorete tako kot mi,“ je dejal na tiskovni konferenci ob zaključku zadnjega vrha EU letos.

Zasedanje v Bruslju je bilo hud preskus odločenosti EU, da se spopade s podnebnimi spremembami. Evropska unija si je od vseh držav na svetu postavila najzahtevnejše cilje v boju proti podnebnim spremembam DeutschEnglishespañolfrançaisitalianopolski , med njimi tudi 20-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020. Voditelji EU in Evropska komisija so večino leta razpravljali o tem, kako te cilje uresničiti. Razlike v mnenjih so se zaostrile po finančni krizi, ki je ohromila evropsko gospodarstvo, saj se nekatere države bojijo stroškov, ki bi jih ti ukrepi imeli za gospodarstvo.

S tem dogovorom bo EU lahko odločneje nastopila na mednarodnem zasedanju o podnebnih spremembah drugo leto. Evropska unija upa, da bodo njenemu zgledu sledile tudi druge države – ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija. „Evropa je naredila izpit iz verodostojnosti,“ je dejal Barroso.

Države EU so se dogovorile tudi o svežnju ukrepov, s katerimi bi gospodarstvu pomagali prebroditi posledice finančne krize. Okrevanju gospodarstva so namenili 200 milijard EUR oziroma 1,5 % BDP Evropske unije. Večino tega denarja – 170 milijard EUR – bodo zagotovile vlade iz državnih proračunov, preostalih 30 milijard EU bosta priskrbeli EU in Evropska investicijska banka. Države bodo denar porabile tako, kot jim bodo narekovale njihove gospodarske potrebe.

V zvezi z Lizbonsko pogodbo so se dogovorili, da bodo na Irskem drugo leto pripravili nov referendum, pred tem pa bodo pomirili bojazni irskih volivcev. Irci so Lizbonsko pogodbo zavrnili na referendumu junija in tako zaustavili dolgo pričakovano reformo institucij EU.

Irske volivce muči predvsem bojazen, da bo Lizbonska pogodba vplivala na njihovo davčno poliitko, vojaško nevtralnost in etična vprašanja, kot je denimo splav. Na zasedanju so Irski ponudili pravna jamstva, da Lizbonska pogodba ne bo posegla v odločitve vlade v zvezi s temi vprašanji.

Irski volivci so nasprotovali tudi načrtu o zmanjšanju števila evropskih komisarjev, po katerem bi države članice izgubile samodejno pravico do svojega komisarja. Svet EU je sklenil, da bodo sprejeli ustrezne zakonske ukrepe, po katerih bo vseh 27 držav članic še naprej imelo komisarja v Bruslju, če bo Lizbonska pogodba začela veljati.

Več o zasedanju Evropskega sveta DeutschEnglishespañolfrançaisitalianopolski .

Povzetek za državljane - Sveženj ukrepov EU na področju podnebnih sprememb in energije.

Različica z močnim kontrastom Normalna velikost črk Povečaj črke za 200 odstotkov pošlji prijatelju natisni stran

 

Ste našli želene informacije?

Da Ne

Kaj ste iskali?

Ali imate kakšne predloge?

Uporabne povezave